Lojze Čemažar, 11. avgust 2024

Najprej lepa hvala za vse Vaše dopise in vabila, kakor tudi za posredovane posnetke svetih  maš, ki so darovane v zahvalo za naše mučence - pričevalce vere in za priznanje njihovega zasluženja v sv. Cerkvi in našem narodu.
Hvaležen sem Bogu in tudi Vam ter Vašim sotrudnikom za omenjeni prispevek, ki se, tako sem prepričan, pridružuje namenom Božjega Srca. 
Vesel sem, ker sem se mogel udeležiti mašne daritve na prvi petek v mesecu juliju v zahvalo za mučenko, učiteljico, Anico Drobnič. Tudi na prvi petek tega meseca sem se želel udeležiti spominske maše ob daru mučenca p. Placida Grebenca. Pa je bilo najbrž prav, da sem  na tisti večer sprejel prošnjo za pomoč ...
Sicer sem pa hvaležen, ker sem deležen tega, kar nam prvi petek slehernega meseca pomeni. Tako se v duhu pridružujem tudi  evharističnemu spominjanju na naše pričevalce in mučence. Še enkrat hvala  in vse dobro!
 
 
Fani Ozimič, 5. avgust 2024
 
Zahvaljujem se Vam, Vašemu možu in vsem, ki ste sodelovali pri sveti maši 2. avgusta v frančiškanski cerkvi  na Tromostovju v Ljubljani. Maše, ki so posvečene našim mučencem so slavnostne maše. Hvala tudi za poslani link, da lahko še večkrat pogledamo to slovesnost. Zato molimo in prosimo, da bi tukaj na zemlji dosegli njihovo pravičnost.
 

 

Janez Juhant, 3. avgust 2024

Hvala za pripravo in sporočilo. Želim blagoslova!

 

Silva Šivec, 3. avgust 2024

Najlepša hvala. Tudi Katka se zahvaljuje. In res upam da bodo Čušinove pesmi izšle v knjižni obliki. Hvala, hvala za ves trud. Blagoslovljen jutrišnji Gospodov in naš dan.

 

Alenka Felc, 3. avgust 2024

Hvala za gostoljubnost, prijaznost, požrtvovalnost, dobroto. Prijazen pozdrav

 

Peter Zidar. 3. avgust 2024

Velika hvala za vso organizacijo in gostoljubje (pecivo je enkratno). Srčna hvala za vse! Mir in dobro!

 

s. Snežna Večko, 3. avgust 2024

Hvala za včerajšnje čudovito slavje v spomin p. Placidu! Seveda hvala duhovnikom, ki ste darovali sveto mašo, za bogato pridigo, za sporočilno močno pesem Gregorja Čušina, za druženje v avli – res blagoslovljena zamisel za te svete maše.

 

Majda Žužek, 1. avgust 2024

Hvala za obvestilo. Bom skupaj z vami in našimi mučenci v molitvi in prenosu. Mir in dobro!  

 

Zorka Lavrenčič, 31. julij 2024

Hvala za vsa obvestila. Lep poletni pozdrav!

 

Anika Krefl, 30. julij 2024

Najlepša hvala in naj tako lepo uspe, kot so vse do sedaj!

 

Karl Krajnc, 28. julij 2024

Hvala za pošto, neverjetno, kaj se je vse dogajalo v Sloveniji! Neverjetno je še dandanes, toliko je Slovencev, ki zagovarjajo te zločine! Za razjokat!
Lep pozdrav iz CH
 

 

Franc Klopčič, 20. julij 2024

Najprej se Vam zahvaljujem za plemenito idejo in realizacijo pobude, čeprav imam kar nekaj pripomb na delovanje spletne strani Vseposvojitev. Želel sem preveriti, če sta moja dva strica, Janez Klopčič, rojen 08. 02. 1924 in Ciril Klopčič, rojen 07. 7. 1920, že posvojena. Za Cirila je razvidno, da je že posvojen. Predvidevam, da tudi stric Janez, čeprav Sistory vrže več soimenjakov.

Želel sem preveriti tudi svojega posvojenca Karla Peleja iz Vrhpolja pri Moravčah. To je bil svak moje tete Marije Pele, roj. Klopčič, ki je gospodarila na majhnem delu Margusove domačije do leta 1981. Njega sem posvojil takoj na začetku, saj sem predivideval, da ga ne bo nihče. Bil je samski in njegovi bližnji sorodniki so že vsi pokojni; od daljnih pa tega nisem pričakoval, čeravno so izkoristili zakon o denacionalizaciji. Njegovo izginotje je povezano neposredno s koncem vojne, ko se je po zagotovilu sovaščana, da je razpisana amnestija, prijavil v Lukovici. Povedali so mu, da se nima kaj prijavljati, saj je za njim razpisana tiralica. Takoj je sledil hiter postopek in nato mučenje: privezali so ga za konja, ki ga je jahal partizan in je moral teči, dokler je mogel, in vpiti: "Jaz sem izdajalec Slovenskega naroda." Ko ni mogel več teči, ga je konj vlekel. Kdaj je umrl, ali za posledicami tega mučenja ali v Kočevskem Rogu ali čez leta v zaprtem območju na Kočevskem, se ne ve.

Moj stric Janez Klopčič iz Vrhpolja pri Moravčah (po domače Uštinc) je bil rojen 08. 02. 1924, umorjen na Turjaku 20. 9. 1943 in pokopan v skupnem grobu žrtev iz Turjaka na pokopališču v Škocjanu pri Turjaku. Leta 1943 je maturiral in je bil vpisan v Bogoslovno semenišče v Ljubljani. Razlog, zakaj se je znašel na Turjaku v tistem usodnem času je v tem, da se po maturi ni mogel vrniti domov zaradi nemško-italijanske meje, zato se je umaknil k teti v Praproče pri Grosupljem in od tam je šel na Turjak, ker je bil tam tudi kaplan iz Moravč kot domobranski kurat, če se ne motim, s priimkom Prašnikar.

Stric Ciril Klopčič je bil mobiliziran v nemško vojsko (1943) skupaj s svojim bratom Valentinom Klopčičem (1922). Valentin je bil poslan na rusko fronto in se je pozno jeseni 1945 vrnil iz ruskega ujetništva; njegov brat Ciril pa je bil poslan na zahodno fronto v Francijo, a se ni vrnil. Domači so domnevali, da je padel na fronti, a kakšno leto po končani vojni ga je prišel obiskat sovojak iz nemške vojske. Ta je povedal, da sta poleti 1945 skupaj prišla do Ljubljane. Tako sklepamo, da je stric Ciril postal žrtev terenca, ki ga je prestregel na poti iz Ljubljane do doma.