Anica Krnc, 4. maj 2015

Jaz, Anica Krnc, sprejmem v posvojitev svojega starega strica Tomaža Knavsa, ki je padel kot žrtev (verjetno partizanov) avgusta ali septembra 1942. Vse, kar mi je znano o njem, sem izvedela iz knjige Kokrški odred I. Ker je bil rojen v Ameriki, sem težko prišla do podatkov o njegovem rojstvu, saj je bilo, kot da ne bi obstajal. Ker je zaradi hudih obtožb kot komandant zapustil odred in se šel borit drugam, verjetno na Dolenjsko, so ga sami ustrelili. Namigi so bili o mučenju, a o tem se v prejšnjem sistemu ni govorilo, sedaj pa verjetno ni več ljudi, ki bi kaj vedeli?

Elda Viler, 21. april 2015

O RUSKI KAPELI IN HUDI JAMI

Leto za letom padle soldate ob Ruski kapeli nad Kranjsko Goro

vse počastimo, jih pokropimo,

z molitvijo, govori tem sirotam se priklonimo.

Iz daljne dežele naši sobratje v zemlji naši našli so smrt.

Televizija, časniki jih razglasijo, mediji vsi prisotni so tu.

Kulturni program je lep in predan.

Po tem sledi žur te noči v Kranjski Gori, v hotelu Martuljku in kje drugje.

Ob letu dni podobno vse se ponovi.

Vse lepo in prav je tako.

Toda kako je tam bilo v Hudi jami,

kjer so še živi ljudje bili vanjo pometani, v Barbarin rov?

To bili so Slovenci, mladi in stari, pa tudi Hrvatje in drugi sobratje.

Še vedno tam čakajo že toliko let na svoj pokop, na svojo kapelo in na razpelo,

da jih počastimo, jih pokropimo, da vsi zadoščenje spet pridobimo.

Hermina Blanka Kumer Garbajs, 24. marec 2015

Bog daj dober dan! Hvala za posvojitveni list. Bogomir Hirsch. Podatki. Zrem, nemo strmim, oči so se zarosile. Misli so v Račah, vidim veličastno Pohorje. Gozd, samo gozd, nobenih zgradb. Pa so, le mogočnost gozdov jih odeva s svojim zavetjem.

Nostalgija. Nekaj bi rada nazaj, samo tisto. Proč s tistim, kar se je zgodilo. En sam poboj. Sumničenja, domneve, indici … s ciljem, pobiti čim več Slovencev. Hirschevi so bili zavedni Jugoslovani in razumljivo tudi Slovenci, kljub sch v priimku. Gospod je bil orožnik, gospa gospodinja. Moj oče je bil šolski upravitelj, mama učiteljica. Učitelj na vasi in orožnik sta bila pomembna poklica, še posebej, ko gre za zavednost, domoljubje.

Da smo vsi šli v boj proti okupatorju - partizane – Štajerska … za domovino, za kralja, je jasno. Ne za Stalina in ne Tita! Zato je bil tak masaker. Boljševizem. A to je bila stroga konspiracija!

Pošljite mi, prosim, še posvojitveni list za Karlija. Zanj molim že od 2004. V reviji Ampak je Mitja Ribičič izjavil, da je bil umor Karla Hirsch napaka … Do takrat sem mislila, da je padel. Moj Bog, iz zveze prek naše hiše je šel v partizane, star šestnajst let. Visoke rasti, čeden … in tako so ga pretepali. Groza. Pustil se je ubiti, moral bi povedati tudi naš priimek. Bil je rad v naši družbi, lep nasmeh in pogled za mojo sestro.

Za resnico in sočutje!

Anica Koler, 24. marec 2015

Zahvaljujem se vam za pošto in podatke o mojem stricu Jožetu Šimnovcu! Njegov stari oče je bil iz Vogelj, zato so verjetno v tistem okolišu tudi ti priimki. To je bil brat moje mame, ki je vedno žalovala za njim. Prvič sem o njegovi smrti izvedela pri svojem petnajstem letu, ko mi je mama pokazala Črne bukve. Vendar se o tem takrat ni smelo govoriti. Sreča je bila, da so ga lahko že po letu dni prekopali! Na pokopališče! Meni je to vseskozi ostalo v srcu in vedno sem se vpraševala … Zakaj … ?