Dan spomina na žrtve komunizma, 17. maj 2022
Urška Florjančič
Hvala za odlično razmišljanje ob današnjem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Tudi na Loškem so mnogi kraji zaznamovani s povojnimi poboji: Crngrob, Pevno, Loški grad, ... Konec maja 1945 so begunce, ki so jih iz Vetrinja vračali v t.i. 'svobodno' Jugoslavijo, množično vodili v zapore na Loškem gradu, jih mučili, pobijali in zmetali v jame in brezna po gozdovih okoli Crngroba, Pevnega. ...
V spomin, opomin in v zadoščevanje za storjeno zlo bosta zadnjo nedeljo v maju in prvo nedeljo v juniju spravni maši za žrtve in storilce v Crngrobu:
• v nedeljo, 29.5.2022, ob 16h
• v nedeljo, 5.6.2022, ob 11h, ko bo tudi molitev ob moriščih oz. še neodkopanih grobiščih.
Pred tem, v petek, 27.5., na god prvega slovenskega mučenca bl. Alojzija Grozdeta, pa nas Muzejsko društvo Škofja Loka po nekaj letih premora vabi na PASIJONKE – pesmi o trpljenju v vojni in miru. Pesniški recital, s katerim bodo organizatorji obeležili 100-letnico književnika in dramatika Zorka Simčiča, bo potekal ob 20. uri pod arkadami Molinarove novogotske lope ob cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Več bo objavljeno na www.pasijonke.si, vabljeni!
Ob tem dogodku bo v galeriji C'grobsk turn postavljena razstava fotografij iz begunskih taborišč po koncu 2. sv. vojne pod naslovom BEG PRED SVOBODO, ki jo akterji z Loškega pripravljamo v sodelovanju z Rafaelovo družbo. Vabili na oba dogodka bosta objavljeni tudi na spletni strani gibanja Pasijonski veter, kjer nas spremljajte: http://www.pasijonskiveter.si/.
Škof Maksimilijan Matjaž
Hvala za blag spomin, nego, delitev in povezovanje!
To so biseri Novega življenja!
Fani in Lojze Grojzdek
Hvala za izredno osvetlitev konkretnega stanja vojne v Ukrajini in še povsod, kjer deluje "fenomen grešnega kozla".
Sam pravim: ko so osnovne človeške vrednote poteptane - sploh Ljubezen, se splošno uničevanje neusmiljeno širi. In tega mnogi ne spoznajo, nočejo razumeti. Vsaka vojna pa nam zapusti grozljive posledice. Ostane nam Jezusov križ in upanje.
Mirjam Kopše
Namesto razgrajanja, bega pred kruto resnico skupna molitev v opomin in spomin:
Prvo nedeljo v juniju bosta spravni maši za žrtve in storilce v Crngrobu:
• v nedeljo, 29.5.2022, ob 16h
• v nedeljo, 5.6.2022, ob 11h, ko bo tudi molitev ob moriščih oz. še neodkopanih grobiščih.
Anika Krefl
Ja, negovati spomin, moliti, hoditi skupaj, iskati svetlobo in podpirati dobro!
In imeti ves čas uperjen pogled v skupno dobro in se diskretno ogibati tem, ki nas razdvajajo.
Predvsem pa ostati spoštljivi do drugačnih od nas ter svoje vrednote in načela izkazovati s svojimi dejanji, ki bodo vedno temeljila na moči argumenta.
Mislim, da tudi vsem pokojnim žrtvam ni do tega, da bi se v nedogled prepirali in si metali polena pod noge, pač pa bi nam verjetno priporočili uporabo nasveta: Modrejši odneha.
Hvala pobudi Vseposvojitev za negovanje spomina na tako zelo kulturen oz.
že kar umetniški način.
Naj mehčanje in lepšanje naših src čimbolj uspeva!
Mojca Papič
Bravo, super napisano!
Staša Petrovič
hvala za misli in zapise,
ki resnično dajo misliti.
Janez Juhant
hvala za tehtno razmišljanje. Predlagam objavo v spletu na Časniku.
Dorica Emeršič
To besedilo je pa tako neverjetno lucidno napisano, da lahko zanj samo čestitam. Predvsem me je zadel prvi stavek v predzadnjem odstavku. Res je, mnogi ne prepoznajo in mnogi nis(m)o prepoznali resnosti tistega trenutka, ko smo se odločali, kako bomo živeli naprej. Nis(m)o prepoznali resnosti stanja duha že prej, ko se je že nakazovalo, v katero smer gredo reči. Bog nam pomagaj!
Marija Podobnik
Porajajo se mi vse žalostne slike in misli na dneve iz preteklosti.
Koliko zadržanih solza, hrepenenj, neizživete žalosti nas bremeni.
Vendar menim, da nobena smrt nedolžnih ljudi ni bila zaman. V nebesih imamo veliko vojsko nevidnih bojevnikov, ki prosijo za nas, naše družine, domovino, vse svet. To nam daje moč, da lahko odpuščamo krvnikom in laže prenašamo sedanje obsedno stanje rdeče revolucije v domovini.
Hvala vsem našim mučencem in učenkam, da v nebesih prosijo za vse nas!
Vam, predragi varuhi spomina pa srčna zahvala za Vaše plemenito delo! Bog Vas živi!
Branko Cvelbar
Bogdaj! Hvala za blage in močne misli.
Naj ne omagam, pa ne zato da zmagam, temveč zato, da ohranjam upanje, da zmorem več.
Blagoslova vsem varuhom!
Na belo nedeljo, 24. aprila 2022
Marta Ciraj
Hvala za čudovito pismo gospe Kristine Lovšin Salmič, ki je prava mojstrovina. Iz njega veje duh prednikov in močna povezava z njimi, katerih življenje in dejanja se čutijo do današnjega dne. Današnji dan, nedelja Božjega usmiljenja je za nas Slovence prav poseben dan, hkrati tudi praznik demokracije. Božje usmiljenje nas edino lahko reši. Ko bi zmogli prepoznati znamenja, ki nam jih daje Gospod za naš narod! Zaupajmo v Božje usmiljenje, okrepimo molitev.
Vinko Kos
Kako žlahtno pisanje! In kako akutno aktualno je razmišljanje
Lenarta Riharja, pred par minutami pisal znanki,
da glede na prognoze odslej uradna politika
podpira Putina in dela na restavraciji
donedavne skupne domovine . . .
Zaupajmo v Duha, ki daje
moči v najtežjih časih!
s. Irma Makše
Želim obilo Božjega blagoslova pri plemenitem in potrebnem delu.
V upanju na boljše čase vas prav lepo pozdravljam in MIR Z VAMI!
Anka Rakun
Dovoli, da Te naprosim, da pošlješ ta Blagoslov tudi vsem
"našim". Lep pozdrav in spoštovanje tudi vsem Vseposvojiteljem.
Peter Zidar
Veliko spoštovanje in občudovanje gospe Kristini Lovšin Salmič za njeno skrbno delo in globoke misli. Naj gospa Kristina svoje razmišljanje objavi v Družini, Demokraciji, ..., morda ji objavijo tudi v Večeru in še kje.
Ljudmila Treven
Misel o današnji nedelji Božjega usmiljenja: Zatekajmo se k njemu in izročajmo mrtve in žive iz občestva našega naroda Božjemu usmiljenju.
S tole Simonino pesmijo naša skupina vsak teden slavi in prosi za blagoslov ljubljeni Sloveniji.
Poslušajte in zapojte: Blagoslovi nas, Gospod, in našo domovino Slovenijo
Janez Rožman
Spoštovani prijatelji in varuhi spomina!
Boglonaj da ste in pričujete o Božjem Usmiljenju.
Naj nam in naši domovini vsi SLOVENSKI mučenci in mučenke izprosijo obilo Božje milosti.
Draguška Rupnik
Hvala, hvala, hvala!
Mir in dobro
Staša Petrovič
Res se čisto premalo zavedamo in spominjamo naše preteklosti in naših prednikov.
Daj, ljubi Bog, da bi se to spremenilo!
Jože Dežman
Obdelajte pisma ali pa jih dajte v strokovno hrambo. Očitno gre za pravi družinski zaklad.
Srečno!
Nataša Kovač
Kako lepa knjiga!
Imejte lepo volilno nedeljo in še naslednje!
Marijana Stipančič, 23. april 2022
Na to cvetno nedeljo je bilo res nekaj posebnega.
Ker se je bral Pasijon, se maša malo podaljša. In Jezusa sem prejela ravno takrat, ko je zvonilo poldan. In gledala sem z Jezusom v sebi v odprt tabernakelj in monštranco.
In se mi je milo storilo, koliko trpljenja prinašajo vojne. Koliko generacij je uničeno od te bolečine. In kako bosta zmogla Ukrajinski in Ruski narod preseči te moči velikega zla.
In spomnila sem se na svojega posvojenca, mladega fanta zobotehnika. Oh.
Kaj sploh lahko naredim jaz?
V očeh Boga veliko, ko vse kar znam, spoznavam in posedujem, izročam v Božje varstvo in Marijino naročje.
In takrat se vse bolečine poistijo s Kristusovim odrešenjskim trpljenjem.
In upam in verujem na vstajenje vseh in vsega, ko bo Bog vse v vsem. Paruzija.
Kristina Lovšin Salmič, 18. april 2022
Oglašam se zaradi tega, ker me je zopet izzval droben članek v Družini odgovornega urednika Zaveze gospoda Lenarta Riharja. Čudi se, kako je mogoče, da je Ukrajinski narod, ki je toliko že pretrpel v zgodovini, ponovno tako praizkušan. Izraža strah, da se po analogiji ponovijo grozote tudi v Sloveniji.
Omeni, da smo redki tisti, ki se zatekamo k slovenskim mučencem, ki jih imenuje naš svetostni kapital in molimo, da se stvari tudi pri nas ne bi ponovile. Pravi tudi, da smo redki, ki na ta način molimo tudi v Cerkvi sami in naj nam bo oproščen ta greh.
Popolnoma se strinjam z njim in kar srh me spreletava ob misli, da smo tako slepi. S svojo molitvijo še nismo začeli ali pa premalo intenzivno - "odkopavati" kanalov, ki so zamašeni, da bi milosti, ujete ob svojih svetih žrtvah, končno lahko stekle na plano do nas, slovenskih revežev. Menim, da smo le mi tisti, ki moramo vzeti v roke "krampe in lopate" in začeti z "delom".
Če pravi Jezus, kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu...nas bratov in sester Vseposvojiteljev je precej več...
Sama bom v tem tednu pred volitvami vsak dan ob 12h molila k slovenskim mučencem, naj izprosijo čudežne milosti, ki naj bolj in bolj preplavljajo nas in našo deželo...Molitve bom seveda nadaljevala; tudi za namen, kako najti način, da te naše drage mučence in njihovo žrtev začnemo kot verni narod spoštovati - kot zakopane najdragocenejše dragulje, ki se jih enkrat moramo ovedeti, jih ovekovečiti in obelodaniti v naš slovenski ponos.
Izredno me žalosti in me je pravzaprav sram, da v vseh letih po osamosvojitvi njihova žrtev množično ni prepoznana kot nekaj, na kar smo lahko verni Slovenci ne samo ponosni, ampak so nam tudi NARODNI vir milosti.
Milica Zanjkovič iz Razkrižja, 17. april 2022
Hvala za vse lepe želje in za skrb za varuhe spomina!
Fani, Luka in Lojze Grojzdek, 17. april 2022
Dragi prijatelji ... prisrčna hvala za posebno lepe misli, ki dvigajo in bogatijo naša skromna dejanja s Kristusovo Ljubeznijo. Ostanimo trdno na tej skupni poti ...
Vesela aleluja in vse dobro!
Peter Zidar, 17. april 2022
Kristus je vstal!
Mir in dobro!
Lojze Čemažar, 17. april 2022
Vsem varuhom spomina želim obilja milosti na križu za nas darovanega
ter iz groba vstalega Odrešenika Jezusa Kristusa.
Lepo in mirno pot v Emavs Vam želim.
Stojan Prošev, 17. april 2022
Aleluja! Se zahvaljujem za čudovito voščilo in voščim enako nazaj!
Janez Rožman, 17. april 2022
Bližajmo se torej z zaupnostjo prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala. (Heb 4,16)
Nismo sami. Vstali Odrešenik je nad nami. Vesela Aleluja naj doni in pelje v ŽIVLJENJE.
Staša Petrovič, 17. april 2022
Obilo veselja, miru in upanja, ki ga prinaša
vstali Odrešenik želim in še naprej blagoslovljene velikonočne praznike.
Pa srečno pot jutri v Emavs.
Lučka in Jožef Langerholc, 17. april 2022
Hvala za duhovno spodbudo in lepe velikonočne praznike!
Ana Kos, 17. april 2022
Tudi vam veselo alelujo!
Nataša Kovač, 17. april 2022
Lepo praznujte in lepe pozdrave!
Franc Tomažin, 17. april 2022
Veselo Alelujo želim iz Argentine!
s. Snežna Večko, 17. april 2022
Da, z Ljubeznijo nas povezuje nit, ki se ne pretrga,
kajti Sveto pismo pravi, da velike vode ne morejo pogasiti ljubezni in je ne preplaviti reke. V teh svetih dneh nam je to na novo očitno.
Hvala Jezusu!
Mirjam Kopše, 17. april 2022
Veselo Alelujo in vse najboljše!
Silva Matos, 17. april 2022
Veselo, blagoslovljeno, lepo doživeto Veliko noč. Aleluja!
Škof Maksimilijan Matjaž, 17. april 2022
Hvaležen za življenjsko – vstajensko pričevanje!
Blagoslova
Janez Juhant, 17. april 2022
Se pridružujem, želim blagoslovljeno Veliko noč, rajnim pa večni mir!
Bernarda Stenovec, 17. april 2022
Vsem varuhom spomina želim blagoslovljeno obhajanje velikonočnih skrivnosti – naj vas krepi moč Vstalega, da boste napolnjeni z zaupanjem, mirom in hvaležnostjo tudi vi še naprej radostne in rodovitne priče Življenja,
ki nam je podarjeno v Kristusu.
Marko Fink, 17. april 2022
Ta Velika noč je polna notranjega veselja ... veselimo se daru življenja!
Veselo Alelujo!!!
Tone in Janja Novak, 17. april 2022
Želiva blagoslova na veliko nočno jutro!
Joži Cvelbar, 17. april 2022
Nit ljubezni nas vedno povezuje ...
Lepe dni ... :)
Martina Jurjevec, 17. april 2022
Vstajenjskega Veselja voščim ... in naj v teh pomembnih dneh ... Usmiljeni Vstali Gospod ... še posebej poskrbi za našo domovino in narod ... naj nam razsvetli pamet
Andreja Peček, 17. april 2022
Želim veselo pisanko.
Marija Globokar, 17. april 2022
Naj čudež Velikonočnega jutra vse navda z novim upanjem in veseljem.
Vinko Kos, 17. april 2022
Voščilo me po zgoščenosti
spominja na Janeza od Križa: Kdor je
v ljubezni, ni utrujen in ne utruja . . .
(Haendlova) Aleluja!
Majda in Tone Zupan, 17. april 2022
Blagoslovljene Velikonočne praznike v hvaležnosti, miru in zdravju!
Karl Krajnc iz Švice, 17. april 2022
Sinoči sem prižgal svečko za vse umrle in pomorjene v Sloveniji.
Blagoslovljeno Veliko Noč ter zdravja in miru želim.
Fanika Ozimič, 16. april 2022
Vam in vsem "posvojiteljem" želim veselo praznovanje Velike noči.
Kristus je res vstal, aleluja.
Naša nedeljska opoldanska molitvena naveza
Sr Polona, 22. februar 2022
Prav kmalu bomo stopili v tako pomembno velikonočno pripravo. Ta skrivnostni postni čas, ko si vsi zastavljamo vprašanje o smislu trpljenja, naj nas še globlje poveže tudi z našimi slovenskimi medvojnimi in povojnimi žrtvami. Srce jih objema v njihovi bolečini za domovino, z željo in priprošnjo, da nam biseri njihovih žrtev gradijo prijaznejši in bolj bratski dom pod Triglavom. Naj nas preplavi velikonočno veselje njihovih poveličanih teles.
Fani in Lojze Grojzdek, 22. februar 2022
Tudi midva sva zvesta poslušalca, sploh Duhovne misli, ki naju posebno obogati ... Nato sledi opoldansko Angelsko češčenje, ko zazvonijo zvonovi Radia Ognjišče, pa tudi v živo slišimo zvonove naše farne cerkva Sv. Marka. Resnično čutiva, da se je treba ustaviti, darovati čas za Božji navdih, poleg tega pa še poprositi blagoslova za vztrajnost vladnih voditeljev, da ne omagajo pod pritiskom kar preveč sovražno usmerjenih rušiteljev našega blagostanja.
Sam se občasno spodbujam s petjem slovenskih rodoljubnih pesmi. Ena od teh je pesem argentinskega Slovenca, mislim, da je to Marko Kremžar:
Ja, to kar oreng poboža srce!
Marijana Stipančič, 20. februar 2022
V Portorožu imamo v šolskem času nedeljsko mašo ob 11 uri.
In kako lepo se je po maši, ko zvoni poldan, ustaviti še pri molitvi Angelovega češčenja in se tudi spomniti na to lepo molitveno navezo.
Roman Oberč, 20. februar 2022
Sodelujem tudi pri tej molitveni povezavi z molitvijo Angelovega čaščenja.
Vsakokrat, ko sem doma ob zvonenju vključenega radia Ognjišče zjutraj ali opoldan. Ali če zaslišim zvon domače cerkve.
Ne predstavljam si, da bi bili zvonovi tako "moteči zaradi hrupa", da bi ga utišali, kot so to storili v Dolini pri Trstu!
To prekrasno "navado" pozdrava Mariji sem prejel od moje že davno pokojne stare mame.
Naj zapišem še, kako je stara mama začenjala moliti:
"Češena Marija, gnade polna...."
Karl Krajnc iz Švice, 20. februar 2022
Tudi jaz grem v vsako nedeljo v naši cerkvi
v kapelo in prižgem svečke za vse umrle,
ki sem jih poznal, pa tudi za tiste pomorjene, ki jih nisem poznal.
Romana Bider, 20. februar 2022
S hvaležnostjo mislim na vse varuhe spomina, posebej na tiste, ki sedajle, v nedeljo opoldne, skupaj molimo za vse žrtve (po)vojnega zla. Ob podobi »zvezdolovca« danes prosim za našo mladino, da ne bi doživeli vojne. Da bi nas vodile svetle zvezde miru in sožitja.
Ob objavi premisleka Razčlovečiti ali počlovečiti
Da bi imeli oči, ki vidijo,
ušesa, ki slišijo. In srce, ki
utriplje, kar kamen ne.
Zeitgeist nas kliče v
enake ugotovitve.
Jana Grohar, 17. januar 2022
Če malo razmišljaš, nas prav nič lepega ne čaka. Ampak bomo vsak po svojih močeh preusmerili slabe namere, da se ne bodo uresničili.
Takoj po novem letu smo romali s skupino Ovdovelih in smo se imeli zelo lepo. Poleg tega nam je uspelo na vasi pripraviti kolednike, kar je na ogled na spletni strani. Pa še ena skupina poleg njih je za letos dala termin za romanje v svoj program in sicer Gorniški klub Skala. Tako smo v novem letu štartali "s polno paro".
Datumi naših romanj po Rožnovenski poti v letošnjem letu so:
9. april – postno romanje
28. maj – majsko romanje
8. oktober – rožnovensko romanje
29. oktober – Vseposvojitev z varuhi spomina
10. december – adventno romanje
Robert Albreht, 16. januar 2022
Ravno včeraj sem slišal za nov izraz, s katerim sem bil označen. Ker sem se v neki debati postavil na stran ministra Hojsa, sem bil s strani kolega takoj označen za "Hojska" in takoj se mu je pogled zmračil in začel do mene sovražno govoriti. Sploh ni sprejemal nasprotne argumentacije. Začutil sem neizmerno sovražnost še do včerajšnjega dobrega prijatelja.
Martina Jurjevec, 16. januar 2022
Trudim se v molitvi za domovino ... saj samo to pomaga ...
Marija Globokar, 16. januar 2022
To, iskati in delati dobro! Spremenim lahko le sebe in to je začetek dobrega.
Vinko Kos, 16. januar 2022
Nebesa so čas in kraj, kjer ni besa.
Na medmrežju pa je toliko nespoštljivosti
in zmerjanja, da iz tega ne mora nastati
drugega kot vojna. Prav vsaka vojna
se tako začne, z degradacijo, nekomu
vzamemo "našitke" - Človek in mu
pripnemo nekaj gršega - znebiti se
golazni, deratizirati, pa je nadvse
hvalevredno početje za mlajše,
ki (še) nič ne vedo o zgodovini . . .
Škof Maksimilijan Matjaž, 16. januar 2022
Res smo v prelomnih časih, ko se od vseh nas v Cerkvi pričakuje čista in za Duha odprta beseda. Drugače bomo soodgovorni za ponovno iztrebljanje naroda.
Mirjam Kopše, 16. januar 2022
Kdaj tvoj slikar naslika več kot znamo mi premisliti, povedati z besedami, videti v skupno prihodnost.
A tebi sem hvaležna, da si napisala, kar mnogi premišljamo, iščemo poti, ker vemo da ni prav stati ob strani, ker gre za naše otroke, vnuke, za mir naših mrtvih ...vedno znova se ugledam v ogledalu, v uganki. Kaj bo na oni strani neprostora, nečasa, ne ve nihče!
Zato sedaj največkrat molim zelo preprosto molitve mojega otroštva, se ravnam po desetih zapovedih/dekalogu, iščem v ljudeh, s katerimi hodimo skupaj, ta prostorčas, dobro, in jih nehote postavljam ob štiri glavne kreposti: razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost, dodam zraven še resnicoljubnost iz pridige p. Bernardina ... in za mrtve, ki so na oni strani časa in prostora je treba veliko in vedno moliti, pove v drugi pridigi
Zato sem hvaležna, da lahko malega vnučka zvečer pokrižam, molim k njegovemu angelu varuhu ... in zaspi mirno v otroški sen z glasom babice: »Angelček varuh moj, varuj me ti nocoj ...« Vse je v njem: vera, upanje, ljubezen ...
Zato so molili, molimo, bomo in bodo molili ...
Bogdana Počivavšek, 16. januar 2022
V nedeljo me je kot strela zadelo poročilo o govoru v Dražgošah. Ker sem bila že prej vznemirjena zaradi nekega drugega članka, sem se odločila, da na Delo pošljem prispevek za pisma bralcev, čeprav sem prepričana, da ga ne bodo objavili. Iskala sem že kontakt, ko je moj mož pričel precej vztrajno nadzorovati moje početje. "Da ne bi slučajno res pisala," mi je zabrusil. V četrtek se je pri nas oglasil duhovnik iz Lj. nadškofije, pa je pogovor nanesel tudi na mojo namero. Upala sem, da bom dobila podporo, pa je ravno tako odsvetoval podvig z utemeljitvijo, da tako ne bi en prispevek nič spremenil. Danes pa mi je vaše pismo spet prižgalo zeleno luč. Zanimivo, da so mi vse ženske, s katerimi sem o tem govorila, dajale spodbudo, a moški so po mojem strahopetci.
Želim vas opozoriti še na napako v vašem zapisu, ki je res dober! Tušak je moj nečak, ampak je Matej (napaka v zapisu), ki ga sedaj zopet večkrat povabijo, je bil pa nekaj časa kar diskvalificiran, ker je na eni tiskovni konferenci o kovidu nastopil in so ga takoj nato obtožili vojnega dobičkarstva (češ, kak posel je dobil v zameno) Ljudje vedno druge sodimo po sebi in tako tisti, ki so ves čas vladali in se tudi okoriščali, mislijo, da vsi delajo tako ...
