Fani Ozimič, 8. april 2019

Moram povedati, da sva včeraj popoldne bila z možem na križevem
potu v Teharjah, kamor so nas vabili z radia Ognjišče.
Njihova župnija je lepo pripravila celotno pot od spomenika oz. grobišča v Bukovžlaku
do cerkvice svete Ane na hribčku. Po oceni nas je bilo okoli 50 ljudi.
Molili smo križev pot "Vseposvojitve", tako je rekel g. župnik.
Jaz sem brala 4.postajo, ko Jezus sreča svojo žalostno mater Marijo.
Bilo nam je toplo pri srcu, da se lahko spominjamo teh žalostnih dni naših prednikov, da niso pozabljeni.

Naša nekdanja soseda mi je pripovedovala, da je opazovala v Celju ta resnično žalostni križev pot trpečih nesrečnih ljudi.

Roman Oberč, 15. marec 2019

Zelo podpiram srečanje v mesecu maju, lahko bi povedal tudi zgodbo mojega strica, katerega spomina varuh sem.

Lojze Čemažar, 15. marec 2019

Skozi leta so se nabirale zadolžitve, ki še niso odložene. Njih število se ni zmanjšalo.
S tem pa misel na žrtve - posvojenega ter posvojene, tako čutim, ne trpi zapostavljanja.
Misel nanj in nanje (v katero je vključeno vse, kar se od nas pričakuje), nas spodbuja, da storimo vsaj del tistega, kar bi delali oni, če bi jim bilo dano ostati med nami.

Martina J., 11. marec 2019

Za posvojitev sem se odločila, ker sem takrat, ko ste objavili e-pokopališče, jokala in v zgroženem spoznanju ugotovila, da je število umrlih ogromno. V molitve za posvojenca vedno vključim tudi ostale žrtve, za katere sem prepričana, da so naši priprošnjiki v nebesih. Vedno vključim tudi molitev za domovino s prošnjo, da se kaj takega ne bi več ponovilo. V tem postnem času se trudim moliti več, saj vem, da molitev pomaga, poleg tega tudi post in naša odrekanja in vsakdanje žrtve. Naj Gospod blagoslavlja naša prizadevanja in trud!