Lojze Grojzdek, Grünwald, 29. februar 2020
"Gledam te, Zveličar mili, ves krvav si, smrtno bled,
tja na križ so te pribili, ker si ljubil grešni svet!"
Tako poje pesem primorskega mučenca Filipa Terčelja, ki nam jo je daroval na križevem potu svojega življenja. S polno mero sočutja, upanja, spoznanja in odpuščanja je potrpežljivo nosil težki križ in šel Ljubezni naproti.
Naša mlada domovina Slovenija je imela in ima še danes mnogo močnih in izjemnih osebnosti, ki so z vso srčnostjo krepile domovinsko rodoljubje na področjih kulture, gospodarstva in politične odprtosti za dobrobit svetlejše, srečnejše domovine, osnovane na človeško-krščanskih temeljih. Vse te humane kreposti pa so bile in so še danes spotika ateističnimu enoumju, ki je že 75-let vsiljen našemu narodu z uničujočimi "vrednotami laži in zločina". To je brezmejni slovenski križev pot, ki ga še vztrajno nosimo, branimo in ne obupamo, saj je z nami Jezus. Zato: na bojmo se, sovraštvo bo premagano z Ljubeznijo, ki gre skozi temačen tunel, na koncu katerega sije Luč zmagoslavja.
Čisto aktualno: to Luč nam je pred dobrim tednom prižgala zmagovalka letošnje EME, radostna pevka Ana Soklič - njene izrečene besede in solze sreče so že močno posijale v slovenska srca in odstranjujejo temne oblake nad našo deželico.
Tu se vprašam, kje stojim in kako spremljam ta križev pot slovenstva? Sem samo opazovalec-firbec in mi je vseeno, kaj se dogaja, saj meni gre dobro ... Ali se posmehujem, obsojam, se obesim na križ, da mi je lažje ... Ali pa vztrajno hodim za Njim in z Njim, sočustvujem, spoznavam, obžalujem lastne pregrehe ... Kje stojim in kaj me spodbuja: sovraštvo ali Ljubezen?
"Tudi jaz sem z grehi križal in prebadal ti srce,
ves skesan Te srčno prosim, daj, odpusti mi dolge!"
In izrekel je zadnje besede: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!"
Hvala Ti Jezus, Tvoj sem in Tvoj hočem ostati!