Vinko Kos o pisanju litanij, 29. februar 2020
V začetku je bila Beseda. In brez nje ni nič nastalo, kar je (nastalega).
Troedinost misli, besed in dejanj je zakonitost. Slabo drevo ne more roditi
dobrega sadu, zato moramo najprej (poskusiti) posvetiti misli, prazniti
jih tega, kar smo spoznali kot neplodno, škodljivo (za kogarkoli).
Potem pa izrekati spoznano resnico, ki je prišla do izraza
ob očiščenju, prilično ali neprilično, če je všečna
okolitebcem ali ne. Neskladje med besedo
in dejanjem je nadvse kancerogeno.
Reči množičnim pobojem "napaka" je simptom
duševnega stanja tega, ki je to izgovoril. Zmedeno.
Ko je beseda "na svojem mestu", je tudi človek.
Litanije pa so polne poezije. Najbližje so mi
LMB, hvalospev Ženski, ne samo Materi Božji.
Sicer pa - ustvarjeni smo po božji podobi,
torej je vsaka mati tudi božja, najbližje
ste Stvarniku, velika teža in čast!
Rojevamo pa fizično in duhovno.
Kdor se je odrekel starševstvu iz
višjih razlogov, je mati ali oče mnogih,
ker je Duh, ki oživlja, fiziologija funkcionira
šele v vzdušju ljubezni, sicer ugasne.