Svetopisemski angeli povezujejo nebo in zemljo, naznanjajo skrivnosti, so varuhi in dobrotni vodniki. Kaj pa dela angel vseposvojitve?

Sliki z angelu podobno modro figuro, ki spremlja to spletno stran, je slikar sprva dal naslov Corpus calossum. V medicini je to izraz za debel snop živčnih vlaken, ki povezuje levo in desno možgansko hemisfero. Težko bi bilo bolj nazorno upodobiti poslanstvo našega angela.

K nam pride, ko negujemo povezovalnost in pretočnost. Pa ne le med levico in desnico, marveč tudi med vidnim in nevidnim, preteklim in prihodnjim, svetlim in temnim, časnim in večnim. Spremlja nas, ko pospravljamo kocke otrdelih pomenov in s svežim pogledom iščemo rešitve druge vrste. Spodbuja k premikanju notranjih mej in vabi k polnemu življenju.

Navdihuje s podobo - kot biser v školjki, kot kalček s kličnima listoma, kot mlad metulj itd., in nas uvaja v različne drže. Odziva se na naša hrepenenja po drugačnem svetu in z njim nismo nikoli brez zemljevida. V njegovi navzočnosti se prebujamo, prerojevamo in povezujemo.

Več kot sedemdeset let nas vztrajno zasleduje vprašanje »Kje je tvoj brat …?« Kje so vsi naši bratje? Kakorkoli se že izogibamo, se izgovarjamo, mislimo na kaj drugega, mižimo in skušamo pozabiti – nič ne pomaga, vprašanje je v različnih oblikah še vedno tu. In večinoma ga imamo za prekletstvo, ki nas ne spusti iz primeža preteklosti.

Kaj pa, če nam to vprašanje zastavlja kdo, ki nam hoče dobro? Tako kot nam h končnemu dobremu pripomoreta, denimo, huda bolečina ali povišana sedimentacija, ki nas spravita k zdravniku.

Ta angelski usmerjevalec k dobremu ve, da je to, kar je bilo izgubljeno, mogoče najti. In da se bo z iskanjem znotraj nas začelo premikati nekaj mogočnega in blagoslovljenega.