PISMA VARUHOV SPOMINA
Franci Nahtigal, 6. januar 2025
Hvala za lepe želje.
Blagoslovljeno leto 2025!
Anika Krefl, 5. januar 2025
Težki spomini iz temnih noči, ki jim je težko pogledati v oči.
A slavec Nahtigal in še mnogo drugih slavcev prepeva tudi nam in upajmo, da že kdo posluša in bedi in da noč nima več tolikšne moči.
Hvala vsem, ki se trudite, da narodovih slabih epizod ne bi še naprej, zelo milo rečeno: "pometali pod preprogo" in jih s tem puščali v nezavednem, od koder imajo nezaveden razdiralen učinek na sedanjost.
Hvala vsem, ki sodelujete pri pripravi in izvedbi tovrstnih svetih maš in hvala tudi tistim, ki poslušajo in bedijo.
Ana Hawlina, 5. januar 2025
Hvala za Vseposvojiteljstvo in za čez vse dragocene
spominske maše, posvečene slovenskim mučeniškim duhovnikom.
Vedela sem, da so komunisti posebno hitro "čistili" Slovenijo razrednih sovražnikov,
a da je bilo med njimi toliko karizmatičnih duhovnikov, se nisem zavedala.
Zato se od srca zahvaljujem, da nas vabite k tem dvakrat svetim mašam za slovenske
svetniške duhovnike, nam vsem obujate spomin nanje, da se jim lahko vsaj zdaj, z zamikom
zahvalimo za vso ljubezen in žrtve ...
Hvala Vam, Vašemu možu in vsem v družini naj bo ljubi Bog radodaren plačnik.
Romana Bider, 5. januar 2025
G. Jožeta Geohelija žal ni na tem seznamu svetniških kandidatov,
tako kot ni še mnogih drugih mučencev za vero, ki bi si to zaslužili.
Na seznamu jih je le 26.
Zato so 26-tim svetim mašam dodane še štiri z mašnimi nameni -
za uspeh beatifikacije,
za vse slovenske mučence,
za neznane slovenske mučence,
za mučence in njihove rablje.
Predstavljam pa si, da naša molitev lahko spreminja sezname ...
Franc Ogrin, 4. januar 2025
Imam samo eno vprašanje.
Zanima me če je med temi svetniškimi kandidati - mučenci za vero tudi zaplanski župnik g. Jože Geoheli?
Lojze in Marinka Čemažar, 31. december 2024
Vam osebno ter vašim bližnjim sodelavcem v ustanovi Vseposvojitev se želim zahvaliti za vsa prizadevanja, ki že, in bodo v tudi prihodnje bistrila ozračje v prid prepoznavanja
resnice o Bogu darovanem trpljenju naših mučencev.
Hvala vam tudi za vsa sporočila, v besedi in sliki, ki nas na to spominjajo in kot je prav, tudi opominjajo. Budijo našo potrebno čuječnost, zaupanje in pogum.
V tem duhu, v notranji povezanosti z Gospodom, Sveto družino in pričevalci vere, se odvija obhajanje Božiča in vstopanje v novo, sveto leto. Ob izmenjajočih voščilih nas navdajata hvaležnost in upanje.
Tudi zato, ker se bo to noč, ki je pred nami, naših src dotikala milost po zasluženju blaženega Alojzija Grozdeta, želimo vam, gospa Romana, možu Jožetu, vajini družini ter sotrudnikom pri Vseposvojitvi tisto najbolj nam vsem potrebno z mučenčevimi besedami:
Rad betlehemski hlevček bi postal,
da dal bi Ti zavetje sred noči,
ves mrzel sredi zime, vendar Ti,
toploto moje duše bi spoznal. (Božični sonet, prva kitica)
Fani in Lojze Grojzdek, 28. december 2024
Najprej prisrčna hvala za srčno prijateljstvo, vso info-pošto in vse dobre želje ob teh veličastnih praznikih. Seveda vam mi želimo vse dobro, obilo božjega blagoslova in ostanite zdravi. …
Pri nas imamo danes veliko družinsko praznovanje, 50-obletnica najine poroke, torej pozlačena. Zdaj ob 11uri imamo zahvalno mašo, ki jo bo daroval brat Fonzi, nato pa gremo k prijateljem v zelo prijetno kmečko gostilno. To bo lepo ... Vsi otroci so seveda doma, kar je čudovito. Toliko ...
Vse dobro v Novem letu 2025 in Bog z vami vsemi.
Tadeja P. Jerina, 28. december 2024
Božič je za nami, naj bo z nami. Tudi v svetem letu, ki prihaja.
To in vse dobro vam od srca voščim z našimi župnijskimi jaslicami.
Sestre Karmeličanke, 27. december 2024
Čas tega sveta se preliva v večnost, ko se pogled osvobodi vsega minljivega in ostane le bistveno: mladika in Trta, ki sta za vedno eno. Ko se dopolnjuje tek tega koledarskega leta, se oziramo v Trto, ki se je hotela za večno združiti z nami in oko tam najde tudi mladike, s katerimi smo živeli tu na zemlji. V hvaležnosti za vse milosti želimo nekaj teh Božjih darov podeliti tudi z vami.
V januarju smo bile obdarjene s čudovitimi duhovnimi vajami, ki jih je vodil p. Matej Nastran OFM Cap. Teh duhovnih vaj se je dejavno udeleževala tudi naša s. Marija. Zaradi starostne onemoglosti je bila sicer na postelji, a je z veseljem poslušala patrove nagovore prek mobilne povezave in šla k sv. spovedi ter prejela sv. obhajilo. Isti dan, ko smo se poslovile od patra, je sestra naznanila, da se bliža ura njenega odhoda. Stale smo ji ob strani in jo doživljale kot hleb kruha, ki se le še do konca zapeče, pa bo postal okusna hrana na mizi večne gostije. Tek svojega življenja je dovršila naslednji dan v poznih večernih urah, 20. januarja.
Sestra Marija Vnebovzete je z vsem srcem in predanostjo živela svoj poklic. Karmeličanka je bila skoraj 70 let. Želela je ostati skrita, v molku in samoti. V Slovenijo je prišla iz angleškega karmela leta 1997. Rojena je bila 17. julija 1935 v Sheffieldu v Angliji, kot Julia Hirst, najmlajša od treh otrok. Leta 1995 je naša mati Agneza prosila za pomoč ob ustanavljanju karmela v Mirni Peči, odzval pa se je prav karmel v Sheffieldu. S. Marija je z vsem srcem sprejela novo domovino Slovenijo, kar pa ni bilo lahko. Na nov jezik in drugačno kulturo se je privajala pri svojih 62-ih letih. A v sebi je imela misijonskega duha, mladosten zagon in pravo karmelsko odločnost. Dobro se je naučila slovenščine in bila ponosna na svoje slovensko državljanstvo.
Zvesta je bila molitvi, molku, samoti in rada je imela sestre. Videla je drobne stvari in poskrbela zanje. Veliko je premišljevala Božjo Besedo. Matejev in Janezov evangelij je znala na pamet. Pri podelitvi dnevne Božje Besede, ki jo imamo ob nedeljah, nas je vedno presenetila z izvirnimi premisleki in spoznanji, bila je modra svetovalka. Pomagala je v šivalnici, kuhinji (koliko zelenjave je očistila!), šivala je škapulirje, bela oblačila za sveti krst, izdelovala vizitke. Imela je pravi angleški humor in velikokrat nas je nasmejala. Za vsako majhno uslugo je bila iskreno hvaležna. Bog je sprejel daritev njenega življenja, vse mu je darovala, tudi domovino. Prispela je v večno domovino, naj počiva v miru!
V postnem času smo se poslovili od še ene pričevalke Božje ljubezni – Pavle Mulej, mame naše s. Benedikte. V 87. letu starosti, okrepljena s sveto evharistijo, ki jo je dolga leta prejemala vsak dan, obdana s svojimi 7 otroki, 17 vnuki in 20 pravnuki je dozorela za večnost. Duhovnik, ki jo je zadnja leta spremljal, je zanjo rekel: »To je karmeličanka.« Bila je tiha, skromna, delavna in ponižna žena, ki je svojim bližnjim želela predati predvsem dve stvari: vero v Boga in prizadevanje za lepe medsebojne odnose. Njeno rodovitno življenje je shranjeno v Bogu, kjer se po 11-ih letih gotovo veseli tudi ponovnega snidenja s svojim dragim možem Ivanom. Naj počivata v miru!
V juliju pa je svoje poslanstvo na zemlji dovršil še en velik pričevalec za vero, Gojmir Južnič (rojen l. 1975), rodni brat naše s. M. Terezke. Gojko je od 16. leta trpel zaradi hude bolezni pljuč. Sam je tri dni pred smrtjo o svoji poti za spletni časopis Aleteia povedal takole:
»Ko se je pojavila ta bolezen, sem šel na težko pot kreganja z Bogom. Osrednje vprašanje zame je bilo, kakšen smisel sploh ima trpljenje. Če nima nobenega smisla, potem tudi ne vidim smisla, zakaj bi sploh živel. Ko sem si zastavljal številna vprašanja, sem hkrati slišal glas, ki me je spraševal: Ali imaš dobre starše? Imaš streho nad glavo? Prijatelje? Imaš dobro medicinsko terapijo? Moj odgovor na vse je bil pritrdilen. Bolj ko sem postavljal vprašanja, močnejši je bil glas, ki je od mene terjal odgovore. Ko sem prišel do teh temeljnih spoznanj, ko je bil odgovor na vse izrazit ja, sem spoznal, kako nehvaležen človek sem! Navkljub temu, da sem prejel toliko stvari, še vedno zahtevam. Kdo pa sem jaz, da lahko zahtevam še nekaj, ko pa sem toliko prejel zastonj?! Ko sem to razdelal, je vprašanje o smislu trpljenja zame postalo brezpredmetno. Smisel trpljenja je zgolj in samo v darovanju in v nagovoru, da sem vabljen darovati naprej. Ne zato, da bom nekaj dobil, ampak iz hvaležnosti za vse, kar sem prejel zastonj. Če dajem dobro naprej, se krog ljubezni širi. Ob tem sem prejel ne samo dar smisla trpljenja, ampak tudi dar osebne vere in dar smisla življenja: v mislih, besedah in dejanjih ljudem deliti ljubezen, dobroto in veselje, kar je temeljni klic vsakega kristjana. Vedno sem poklican, da izrekam zahvalo v danem trenutku, kakor življenje nanese, da znam biti hvaležen in sprejeti pomoč.«
Gojko je bil predan Marijin otrok, prejel je sveti škapulir. K Mariji je odšel prav na prvi dan devetdnevnice h Karmelski Materi Božji.
Ob tem Marijinem prazniku skupaj z mnogimi živimi in rajnimi doživljamo, da je Ona tista, ki nam posreduje zaklade, ki jih Njej sami zaupa Bog, da nam jih lahko deli. To dela tudi po sv. škapulirju. V tihoto Karmela, v tihoto pripravljenega srca pred Najsvetejšim nam je pomagal vstopiti g. Janez Rihtaršič. Nekaj misli iz njegovega nagovora na praznik Karmelske Matere Božje, 16. julija:
Za opis molitve mi veliko pomeni to: bivati z Bogom, gledati, poslušati, se čuditi, vpraševati. V tem prepoznavam Marijino držo, ki jo evangelij povzame: Ona »pa je vse te besede ohranila in premišljevala v svojem srcu.« (Lk 2,19)
Da bi molili, moramo najprej vstopiti v svojo notranjost in jo spoznati, nato pa se postaviti v navzočnost Boga, ki je v nas. V tej prisotnosti začnemo nežen pogovor brez velikih razmišljanj. Osredotočimo se bolj na to, komu kaj povemo, ne toliko, kaj povemo.
V molitvi gre za srečanje oseb, ne interesov. Ta Drugi je pomemben, zato je v molitvi poudarek na gledanju Njega. Vsa pozornost naj bo usmerjena na Kristusa. Kristus je navzoč, dovolite mu, da vas gleda! Molitev je potovanje, katerega namen je doseči Osebo, ne stanje (kot je to značilno za vzhodne tehnike).
Posnemati Marijino molitev pomeni moliti za Cerkev in s Cerkvijo. Tu zadenemo na bistvo karmelskega poklica: častiti Jezusovo Mater v Cerkvi. To pomeni učiti se od nje biti skupnost, ki moli. V svoji osebni molitvi se pridružujem molitvi Cerkve, papeža, sester karmeličank, vseh, ki danes stopajo pred Gospoda; dodam jim svojo navzočnost.
Karmelska gora simbolično pomeni tišino. Gre za kraj, kjer lahko prepoznavam Božje delovanje. Karmelska gora ne pomeni izolacije, tudi ta samostan ni beg, odmaknjenost, ni izolacija. Marija se v molitvi ni izolirala od sveta. Tišina je drža poslušanja, to pa je lastnost učenca in samo v tem razpoloženju bomo lahko tudi mi odgovorili z Marijinim Fiat, Zgodi se! Odpovejmo se v molitvi velikim, številnim besedam in se postavimo v držo poslušanja. Sv. Terezija Velika je takole izrekla o Jezusu: »Zelo je nagnjen k temu, da nas razbremeni. Dovolj je, da razumemo, da smo z Njim. Ni si potrebno razbijati glave s tem, da bi mu veliko govorili.«
Čudovito je izkusiti takšno moč občestva ob naši skupni Materi, ki nam je dala Kruh Življenja, ki je najmočnejša vez naše edinosti. Bogu in Mariji hvala, naj bo vse v njuno slavo! Ob takšnih slovesnostih tudi me še bolj živo občutimo in doživimo, kako smo v molitvi in v Božji ljubezni ljudje res trdno povezani med seboj. K bistvu našega karmelskega poklica spada namreč prav to: od znotraj biti blizu ljudem. Naša klavzurna mreža varuje to močno notranjo vez.
Svojo karmeličansko poklicanost smo utrjevale ob skupnih duhovnih vajah v septembru, ko smo poslušale nagovore p. Jakova Milića, mladega patra karmeličana iz Zagreba, ki nas je vse po vrsti navdušil s svojo predanostjo Kristusu in Cerkvi.
Za konec želimo podeliti z vami pesem, ki jo je za svojo hčerko, našo m. priorico Mirjam pred leti napisal Ludvik Rovtar (1930 - 2024), prav tako letos v septembru kot mladika še globlje združen s svojo ljubljeno Trto:
Boni in Boštjan Kolbezen, 26. december 2024
Blagoslovov, srčnosti, poguma in radosti; kar vse izvira iz uresničene Božje obljube, da nam pošlje Odrešenika; tudi Tebi in vsem domačim.
Jožetu pa še ob okroglem jubileju še na mnoga zdrava srečna leta!
Martina Jurjevec, 26. december 2024
Naj Vas Luč Božične noči spremlja in blagoslavlja in usmerja v križiščih novega svetega leta 2025 ... ponosen dan državnosti voščim ...
Miha Černač, 25. december 2024
Želim vam blagoslovljene Božične praznike in uspešno leto 2025.
Hvala za vsa vaša prizadevanja.
Posvojitelj in redni udeleženec bdenja v Kočevskem rogu iz Dragomerja
Marija Globokar, 25. december 2024
Božična noč …
Povabimo Božje Dete v naša srca
in mu dovolimo da nas ogreje.
Da bi Luč veselja in miru sijala v božičnih dneh
in vas osrečevala vse dni v prihajajočem letu,
želim in toplo pozdravljam!
Peter Kolenc st., 25. december 2024
Bogu hvala za varuhe spomina!
Božični blagoslov naj Tvojo družino in vse varuhe spremlja vse novo leto 2025.
Gospod Bog, naš Oče, naj po svojem Sinu Jezusu vsem pomaga ostati in vztrajati na Njegovi poti.
Praznovanje dneva samostojnosti naj okrepi pogum in ponos na našo domovino Slovenijo.
Lepe praznike in vsega dobrega želim!
Anica Švab, 25. december 2024
Hvala za dobra dela!
Želim blagoslovljene Božične dni
in veliko milosti v svetem letu!
Draguška Rupnik, 25. december 2024
Romana in vsi vaši ljubi ljudje,
hvala za prisrčno voščilo, za vse, kar naredite za nas
in naj bo mirno in dobro!
Rajko Gašparič, 25. december 2024
Tudi vam, ljuba Romana, blagoslovljen Božič in sreče ter zdravja v Novem letu 2025!
Peter Zidar, 25. december 2024
Hvala za vaše - kot vedno - globoke in lepe misli in želje!
Veselim se novih srečanj z vami in ostalimi vseposvojitelji!
Vesele in blagoslovljene Božične praznike želim!
Neta Timer, 25. december 2024
Hvala za ves trud, ki ga vlagate, da ostajamo varuhi povezani.
Vse dobro Vam in Vaši družini.
Andreja Peček, 25. december 2024
Kako res in kako lepo napisano ...
Hvala enako, z objemom –
Janaz Juhant, 24. december 2024
Sveti večer je nocoj.
Odprta, prazna školjka so moje roke.
Sam, neopazen bi rad stopil v Tvoj sijaj.
Mati, samo na rahlo se bom dotaknil Otroka.
En žarek, le en žarek bi rad ujel.
Pojdi z menoj, Mati, da bova skozi ves moj advent nosila božično luč!
(Franc Sodja)
Naj Vam sveti vse dni, da bo blagoslovljeno leto 2025!
Ivanka in Jože Krašna, 24. december 2024
Hvala za prisrčno voščilo. In seveda tudi midva z ženo vam voščiva vse dobro za Božič in tudi v prihajajočem letu!
Bodite tako skrbna in dobra še naprej, potrebujemo vas. Malo jih je, ki se žrtvujejo in razdajajo tako kot vi.
Združimo naše moči in sposobnosti, talente in uspeh zagotovo ne izostane.
Naj Bog blagoslavlja vas in vaša dobra dela za ohranjanje spomina na naše mučence.
Še imam v mislih mašo pri frančiškanih za našega sorodnika, mučenca Janka Komljanca
in na koncu bogate pogostitve z od vas narejenimi dobrotami. Hvala tudi za vse to.
Za ohranjanje spomina na naše mučence in žrtve komunizma!!
Prisrčen pozdrav!
Bogdana Počivavšek, 24. december 2024
Vam in vsem vašim dragim želim blagoslovljen, miru poln sveti večer in Božič! Gospod naj vam obilno povrne vse dobro, kar naredite za sočloveka, brata!
V svetem letu, ki ga je papež nocoj oznanil z odpiranjem svetih vrat, pa naj vaša pobuda obrodi obilne sadove, da svetu zavlada mir! Srečno 2025!
Ivo B. Piry, 24. december 2024
Hvala vam za vse kar dobrega storite za naše mučence.
Alenka Höfferle Felc, 24. december 2024
Hvala, da tako lepo skrbite, da “Vseposvojitev” prižiga lučke plemenitosti v naši družbi …
Da bi le svetloba, ki jo prinašate s svojim delovanjem, pregnala mrakobnost razdeljenosti in sovraštva v naši lepi domovini …
Lepe praznike Vam želim - enako vsem Vašim dragim- in obilo Božjega blagoslova v prihodnjem letu
Marija Mojca Treven, 24. december 2024
Najlepša hvala za lepo voščilo.
Tudi jaz vam želim obilo blagoslova, zdravja in miru in vse dobo v novem letu.
Bog vas živi!
Silva Šivec, 24. december 2024
Hvala za prelepo vošćilo.
Iz vaših ust v Božja ušesa.
Miren Sveti večer in vse vse vse dobro.
Dorica Žuber, 24. december 2024
Hvala, enako želim.
Naj nam božični čas prinese toplino, mir in radost in srečno v letu 2025!
Zdenka Erlah, 24. december 2024
Najlepša Vam hvala za čudovito voščilnico.
Vsakokrat, ko pišete, me očarate z lepimi, izbranimi besedami in me ganete. Potem si Vas predstavljam tu zraven in Vas objamem. Hvala, ker ste!
Naj tudi Vas in vse Vaše drage v tem svetem božičnem času zajame val svetlobe, miru in topline! Novo leto pa naj bo srečno, mirno in zdravo!
Topel objem.
Metod Rosc, 24. december 2024
Hvala za lepe želje.
Obilo Božjega blagoslova tudi vam in vsem vašim.
Anica Škerl, 24. december 2024
Želim vam miren in blagoslovljen božič, vse dobro v novem letu in hvala za vaše poslanstvo.
Res sem zelo hvaležna za to kar delate.
Marija Kos, 24. december 2024
Hvala lepa, vse lepo in dobro, pa blagoslovljeno vsem dobrim ljudem.
Martina Jurjevec, 24. december 2024
Hvala Vam ... enako tudi vam želim ...
Karl Krajnc, 24. december 2024
Želim Vam vesel Božič in Srečno novo leto.
Nocoj grem k polnočnici v našo farno cerkev.
Fanika Ozimič, 24. december 2024
Pošiljam Vam eno lepo pesmico za Božič!
Glej, pastirček na piščalko,
tam pri Jezuščku igra.
Mi pa radostno zapojmo,
pesem polno upanja.
Želim Vam radostno doživete božične praznike,
ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter
srečno, zdravo in uspehov polno Novo leto 2025!
Enake želje Vaši družini in vsem "posvojiteljem".
Bernarda Stenovec, 24. december 2024
V teh svetih božičnih dneh vam vsem želim blagoslovljeno obhajanje odrešenjskih skrivnosti, da boste v novo leto vstopili z zaupanjem,
notranjim mirom in razpoložljivostjo za dobro - naj bo leto 2025 radodarno z vsem tistim, kar vas osebno bogati in plemeniti,
razveseljuje in ustvarjalno navdihuje ter krepi vaše medsebojne odnose.
Romana Bider, 24. december 2024
Mirjam Kopše, 20. december 2024
Voščim blagoslovljen Božič, sreče in dar govora za svete Tri Kralje in vsem nam srečno novo leto 2025, da nas bo vodila zdrava pamet in trezno odločanje na vseh naših poteh!
Bogdana Počivavšek, 8. december 2024
Spremljala sem v petek, tako kot vedno, sveto mašo na Gold TV. Tokrat ni bilo motenj, predstavitev bsl. Franca Kramariča v pridigi pa me je tako pretresla, kot že dolgo ne karkoli. Mogoče tudi zaradi dogodkov v svetu, predvsem v Siriji, kjer v Alepu deluje moja nečakinja. Ko gledam v dnevnih poročilih streljanje v zrak zaradi občutka zmage in moči, ki ti jo prinese orožje, vidim, kako se zgodovina ponavlja. Kako nedolžne žrtve ne štejejo nič in se zahvaljujem za vero.
G. župnik, ki je vodil sveto mašo v petek je zaključil pridigo s prekrasno mislijo. Nisem slišala kako se piše in kje zdaj deluje. Očitno je doma iz Starega trga. Vidim, da so tam spomini še zelo živi. Bog daj, da bi bilo čim več takšnih duhovnikov.
Bog povrni za vse, kar dobrega prinašate v slovenski prostor.
Fanika Ozimič, 8. december 2024
Zahvaljujem se Vam in vsem, ki ste z mašo omogočili tako lep spomin na mučenca Franca Kramariča.
Posebej se nas je dotaknila pridiga gospoda župnika dr. Simona Onušiča.
Molimo in prosimo Boga, da se v ljudeh prebudi spoznanje o trpljenju slovenskega naroda.
Posebej še hvala za poslane linke.
Vse dobro želim vseposvojiteljem!
Karl Krajnc, 7. december 2024
Lep spomin na slovensko demokracijo!
Karl Krajnc, 7. december 2024
Ravnokar sem v naši cerkvi Marijinega vnebovzetja prižgal tri svečke, eno za mojo ženo, eno za njene starše in eno za g. Kramariča!
Draguška Rupnik, 1. decembra 2024
Najlepša hvala za vašo skrb in obveščanje. Tooooliko mi pomeni, da sem ob mašah lahko povezana z vami vsemi,
ki "držite roke" nad temi dogodki, varujete spomin na naše mučence in si prizadevate, da ne bi bili pozabljeni.
Z vami bom zagotovo tudi 6. decembra. Mir in dobro!
Bernarda Stenovec, 1. december 2024
Hvala za poslano vabilo, življenjepis Franca Kramariča in lepo misel ob začetku letošnjega adventa –
blagoslovljen čas pričakovanja želim tudi vam in vašim domačim.
Karl Krajnc, 1. december 2024
Lep advent in lep pozdrav v Slovenijo.
Stanka Knez, 21. november 2024
Hvaležna sem vam za vsa sporočila, ki jih prijazno pošiljate in nas obveščate o dogajanjih, ki jih je kar veliko v zvezi z vseposvojitvijo. Hvala za vaš trud.
Z veseljem bi sodelovala. Lahko napišem in preberem prošnje. Poslala vam jih bom v pregled in dopolnitev.
Janez Rozman, 19. november 2024
Storili smo, kar smo iz ljubezni, resnice in hvaležnosti do žrtev dolžni storiti.
Boglonaj za vaš trud in organizacijo pohoda.
Na pohodu je bila z menoj prijateljico, ki se je odločila, da bi bila tudi ona varuhinja spomina.
Prosim vas, če mi odgovorite, kako je s tem in če je možnost, da ji dodelite konkretno žrtev, ki se je bo spominjala v molitvi.
Mir in vse dobro vam želim.
Nathalie Letierce-Liebig, 15. november 2024
Spoštovane gospe in gospodje,
dovolite mi, da najprej na kratko predstavim našo institucijo: Arhiv Arolsen je mednarodno središče o nacističnem preganjanju z najobsežnejšim arhivom o žrtvah in preživelih nacionalsocializma na svetu. Zbirka s podatki o približno 17,5 milijona ljudi je del Unescove svetovne dokumentarne dediščine. Vsebuje dokumente o različnih skupinah žrtev nacističnega režima in je pomemben vir znanja za današnjo družbo. Na naši spletni strani boste našli dodatne informacije o našem področju delovanja in tam shranjenih dokumentih.
Arhiv Arolsen hrani tudi približno 2 500 osebnih predmetov, ki so bili odvzeti zapornikom ob prihodu v zapor ali koncentracijsko taborišče. Čeprav je od konca druge svetovne vojne minilo že 79 let, si ustanova zelo prizadeva, da bi te predmete vrnila žrtvam ali njihovim najbližjim sorodnikom. Bolj ko mineva čas, težje je izslediti zadnje preživele in njihove potomce. Žal so številne družine še danes neznane. Ker gre za tekmo s časom, si ljudje neutrudno prizadevajo, da bi jih izsledili.
V tem kontekstu vas danes nagovarjam. V arhivu Arolsen je ovojnica z imenom nekdanjega zapornika koncentracijskega taborišča Dachau: V tej kuverti sta žepna ura in verižica.
Med vojno so bila imena zapornikov pogosto napačno zapisana. Nadaljnji pregledi dokumentov v arhivu Arolsen so pokazali, da je pravilno ime zapornika s številko 140601 Franz Ribitsch. Franz Ribitsch, rojen 10. oktobra 1908 v Gattersdorfu (danes Draža vas), je bil mizar. Bil je sin Franza Ribitscha in njegove žene Agnes Lasni. Poročen je bil z Marijo, rojeno Buchholtz. Par naj bi imel enega otroka. Naslov pred vojno je bil naveden kot „Gappeldorf/Gappelsdorf 62“ (= Gattersdorf??).
Franz Ribitsch (Franc Ribic) deportacije ni preživel. Umrl je 11. aprila 1945 v koncentracijskem taborišču Dachau.
Čeprav tukaj shranjeni predmeti nimajo materialne vrednosti, imajo za družino žrtve druge svetovne vojne zagotovo veliko čustveno vrednost. Zelo nam je pomembno, da te zadnje spomine vrnemo njegovi družini.
Opazil sem, da ste se na svoji spletni strani poklonili spominu na Franc Ribič.
https://www.vseposvojitev.si/component/victims/?view=victim&id=32310
Zato vas prosim, če mi lahko pomagate najti člane njene družine. Vrnitev predmetov je za sorodnike te žrtve nacističnega režima seveda brezplačna.
Vesel bi bil, če bi se zadnji spominki Franca Ribiča, ki je umrl v tako tragičnih okoliščinah, končno vrnili njegovi družini.
Iskreno se vam zahvaljujem za čas, ki ga namenjate moji prošnji, in za prispevek, ki ga boste s tem prispevali k našemu spominskemu delu.
Z lepimi pozdravi iz Nemčije
Nathalie Letierce-Liebig
upokojeni vodja ekipe in prostovoljka projekta #StolenMemory
arhiva v Arolsnu
N.B.: To sporočilo je bilo napisano s prevajalskim programom. Zato se opravičujem za morebitne napake.
Vseposvojitev, december 2024
Marija Mojca Treven, 4. november 2024
Najlepša hvala za ves vaš trud za spravo, za mir v našem narodu. Za predlagane maše na prve petke za naše drage duhovnike. Romana, imam pa eno vprašanje. Iz naše župnije, to je Vrh Svetih Treh Kraljev izhaja umorjeni duhovnik Janez (Ivan) Raztresen. Pravzaprav se je rodil v Šentjoštu. Tam je družina bivala le eno leto, potem pa so živeli v mežniji v Hlevnem Vrhu, župnija Vrh Svetih Treh Kraljev. Kot duhovnik je nazadnje deloval v Beli krajini v Suhorju. Leta 1942 je bil mučeniško umorjen. Zapisan je tudi na spomeniku v Črnomlju pred župniščem. Zanima me ali bo mogoče kdaj tudi zanj maša? Njegovo življenje je bilo svetniško, kar pričajo tudi nekateri še obstoječi dokumenti.
Mir in vse dobro!
Almira Štrukelj Zoretič, 3. november 2024
Naj Bog usliši prošnje, ki so bile v tišini izrečene.
s. Snežna Večko, 3. november 2024
Še toliko večja zahvala vam za te čudovite dogodke,
pa tudi za obilico dobrot, ki jih pripravite!
Blagoslovljeno nedeljo še naprej!
Draguška Rupnik, 2. november 2024
Najlepša hvala za vaš zapis o Daru blagrov. Toooooliko mi pomeni , osvobaja ob misli, da sem
tudi sama veliko molila …
Vesela sem za vse maše ob prvih petkih iz Lj. in hvaležna vsem, ki jih pripravljate.
Naj še dolgo živi in se razvija Vseposovjitev!!! Bogu hvala za vas.
Sedaj pa tečem k zajtrku, k maši in plavat v Žusterno.
Mir in dobro
Fanika Ozimič, 2. november 2024
Zahvaljujem se Vam za Vaša prizadevanja k aktivnosti varuhov spomina.
Spremljamo ob prvih petkih svete maše, ki jih darujejo duhovniki v cerkvi na Tromostovju v Ljubljani.
Farani naše župnije sv. Jerneja v Slovenski Bistrici smo minuli četrtek bili na romanju na avstrijskem Koroškem.
Mašo smo imeli v cerkvi sv. Petra in Pavla v Celovcu, kjer je bil blaženi škof A. M. Slomšek posvečen v škofa.
Ogledali smo si knežji kamen na Gosposvetskem polju, kjer so ustoličevali v slovenskem jeziku karantanske kneze.
Obiskali smo sedež celovške Mohorjeve družbe.
Peljali smo se ob Vrbskem jezeru, kjer se ljudje sprehajajo in uživajo v lepotah narave.
Preživeli smo duhovno bogat državni praznik.
V bližini je tudi kraj Vetrinj, kamor so pribežali in nekaj let preživeli naši predniki takoj po končani vojni v maju 1945.
Veliko jih je čakala žalostna usoda, ko so jih lažno vračali v Jugoslavijo, namesto v Italijo.
Kot varuhi spomina molimo in prosimo, da država Slovenija uredi vse potrebno za pokop in ureditev grobišč vseh
zamolčanih žrtev med in po drugi svetovni vojni.
V spominu na naše pokojne brate in sestre,
Vas lepo pozdravljam in želim vse dobro še naprej.
Marija Globokar, 1. november 2024
Hvala za lepe, prijazne besede, misli ...
Zvečer bomo združeni v molitvi v frančiškanski cerkvi.
Martina Jurjevec, 1. november 2024
Spremljam dogajanja prvih petkov in svetih maš, ki se darujejo za naše mučence in molim, da bi jih končno na spoštljiv in primeren način pokopali … na praznik vseh Svetih je še posebej prilika za to … in danes pri sveti maši sem se posebej spomnila vseh žrtev za našo domovino ... naj bodo naši priprošnjiki se naprej ... čutim, da oni prosijo za nas, saj smo na nek način obvarovani hudega, čeprav okrog nas neprestano krožijo zle stvari ... imam dva otroka in pet vnučkov ... za njih molim in prosim Božjega blagoslova … tudi za vse nas … prav lepo Vas pozdravljam …
Mirjam Kopše, 21. oktober 2024
Letos se bom lahko udeležila maše pri Frančiškanih, še prej Rožnovenske poti.
To mi pomeni vsako leto več. Vedno večjo obveznost čutim, da molim.
Moč skupne molitve je še večja!
V soboto sem bila z Muzejskim društvom Škofja Loka na Kočevskem.
Vrhunsko vodstvo dr. Helene Jaklitsch z neverjetnim pripovedovalcem,
njenim čilim 84-letnim očetom gospodom Johanesom Hansom Jaklitschem o Kočevarjih.
Kot bi poslušala o svoji družini.
Bili smo tudi ob Macesnovi gorici - pretresljivo, nimam besed.
... in včeraj poslušala še tebe, Marto Kavčič (poznam jo od rojstva) iz Šentjošta na radiu Ognjišče .......
Vem, verujem, da nam bo skupaj uspelo prav z molitvijo!
Peter Kolenc st., 15. oktober 2024
Hvala za vabilo. Vsem romarjem želim blagoslovljeno romanje.
Milica Zanjkovič, 15. oktober 2024
Hvala vam za vaš trud, Bog vas blagoslovi!
Karl Krajnc, 13. oktober 2024
Hvala lepa, bom tudi jaz prižgal eno svečko in zmolil en Očenaš in bom v mislih z Vami.
Lep pozdrav vsem okoli Vas!
Marija Globokar, 12. oktober 2024
Na romanju bom v duhu z vami, v molitvi.
Hvala za vaše delo, za organizacijo vseh srečanj, kjer se spominjamo naših pokojnih.
Mirjam Kopše, 3. oktober 2024
Otroci na Petričku, dojenčki, dani na sonce v teharskem taborišču, taborišče otrok pri Ptuju, otroci v taborišču nemških ljudi zajetih na vlakih na Lancovem, otroci v Matjaževi jami pri Pevnem, kaj se je dogajalo z majhnimi otroki brez hrane, brez očetov v vaseh pod Ratitovcem … pobite cele družine z nosečnicami, otroci vred ... celotnih zgodb odpeljanih kočevarskih družin, otrok niti ne poznamo ... in vse sirote brez mam, očetov, ki so bili pobiti, odpeljani v povojna taborišča, kasneje na kazensko delo, Goli otok … otroci, ki so bili ukradeni, še dolgo časa v socializmu ... vsega gorja še vedno ne poznamo!
Morda se jih spomnimo letos vsi skupaj na Dan nedolžnih otrok?
Silva Šivec, 29. september 2024
HVALA.
Nisem vedela za Horjul, drugače bi prišla.
Se priporočam za info, če bo še kaj podobnega kje. Hvala.
Almira Štrukelj Zoretič, 29. september 2024
Hvala za vse delo in trud, Bog povrni.
Lojze Grojzdek, 23. september 2024
Prisrčna hvala za vsa zelo dragocena sporočila. Prebral sem tudi Čušinove pesmi od naših slovenskih biserov,
ki so mučeniško darovali svoja življenja. Te pesmi so izredno bogate. Sprašujem se, od kod Čušinu te ideje ... To je sam božji navdih. Čestitam mu !!!
Fanika Ozimič, 21. september 2024
Hvala za poslano vabilo k sveti maši in počastitev spomina na naše mučence na Teharjih.
Rada se bom udeležila te svete maše dne 6. 10. 2024.
Janez Turinek, 21. september 2024
A lahko izvem, zakaj je na Teharjih sveta maša v nedeljo ob 11. uri, da ja noben duhovnik ne more priti poleg?
Lani sem bil prvič, ker sem bil v bolniški, drugače pa je nemogoče!!!
Hvala za odgovor.
Lojze Grojzdek, 9. september 2024
Hvala za to izredno slavnostno sporočilo ob spominu na Božjega služabnika Srečka Hutha,
kar sploh nisem podrobno poznal. Pri sveti maši je bil tudi moj prijatelj Roman in mi je ves
navdušen povedal, kako lepo, ljubeznivo je bilo, sploh uvodne besede in vsekakor
Čušinova izredna izpovedna pesem, ki jo je prebral Jože.
Naj vsem Bog obilno poplača in prižge LUČ v srcih tistih, ki še vedno
tavajo v sovražni temi. Velik Boglonaj in prisrčen pozdrav.
Mogoče sta kaj prelistala Demokracijo št. 35 ... je en lušen intervju ...
Lojze Grojzdek, 6. sept. 2024
Zvest varuh spomina Lojze Grojzdek v reviji Demokracija
Bogdana Počivavšek, 26. avgust 2024
Sinoči sem v postelji še enkrat poslušala ponovitev pričevanja in verjetno o tem razmišljala, da sem se potem ponoči zbudila iz morastih sanj. A saj bi morala mora tlačiti ves narod, ker smo potomci ali enih ali drugih.
Pred dvanajstimi leti sem pri predmetu Zgodovina Cerkve na KPŠ izbrala Taborišče Teharje za seminarsko nalogo, saj sem mladost preživela v župniji Teharje. Od mojega šolanja je preteklo že veliko časa, tako da moja naloga ne ustreza pravilom za seminarsko nalogo, a je zanimiva za branje. Prilagam jo v priponki, če vas zanima. Ko sem lani odprla datoteko, sem videla, da bi jo mogoče danes drugače zastavila, a ohranjam jo v prvotni različici. Takrat sem bila ponosna nanjo in nase.
Mir in dobro!
Anika Krefl, 26. avgust 2024
Tudi jaz se zahvaljujem Ognjišču in gospodu Bartolju, da so omogočili poslušanje tako edinstvenega in za naš narod tako pomembnega intervjuja. Vsebina me je globoko, globoko pretresla, pa tudi solze vmes so kar same od sebe prišle in se mi je postavljalo vprašanje: Kako more nekdo uživati ob tem, ko drugemu povzroča bolečino in trpljenje? In drugo vprašanje je bilo: Le kakšne surovosti so morali nekoč nekdaj tudi sami storilci prenašati, da so jo zdaj bili sposobni tako na veliko sipati okoli. Še najboljši odgovor na to je tisti, ki sta ga podala dr. Zdešar in še pred njim Jezus, ko je na križu rekel: "Saj ne vedo, kaj delajo." Ker če bi vedeli, kaj delajo, tega prav gotovo ne bi delali. Tako pa niso vedeli, ker so bili zavedeni in "napumpani" s sovraštvom. Bili so sužnji ideologije in sovraštva, to dvoje skupaj je pa strupena zmes, ki povzroča samo gorje. A gospod Zdešar jim je že tedaj bil sposoben odpuščati in verjetno je Božja roka ravno zato prav njega obvarovala in rešila, da bi pričeval o stvareh, ki se niti med ljudmi, kaj šele znotraj enega naroda, nikoli ne bi smele zgoditi. Pričevanje dr. Zdešarja nam je v svarilo in opomin, da se kaj takega med nami ne bi nikoli več ponovilo. A zato je treba to temno stran narodove zgodovine najprej videt, jo priznat, se z njo soočit, jo obžalovat, se zanjo pokesat in škodo, kolikor se le da spoštljivo povrnit. A za storilce in njihove potomce je to zelo težko, saj breme krivde ni lahko. Zato je treba do tega pristopat obzirno in spoštljivo, pa čeprav so bila dejanja grozljiva.
V spominu mi bodo ostale besede dr. Zdešarja: "Kdor se je osvobodil strahu in sovraštva - je svoboden. Pa je vseeno na kateri strani je bil." In še zaključne besede gospoda Bartolja: "Odpuščanje je temeljna vrednota človeka. Kdor ne odpusti, je še vedno suženj sovraštva."
Zato: odpuščajmo in se trudimo vedno vedeti, kaj delamo.
Draguška Rupnik, 25. avgust 2024
Romana, najlepša hvala za link. Shranila sem ga za svoje potomce. Janez je rad poslušal te oddaje, jih komentiral, pripovedoval svoje izkušjne med vojno in po njej.
Pravim, je poslušal. V noči 3. 8. je odšel k angelčkom. Poklical me je, menim, da je to že bila njegova duša, da naj mu namažem peto, ker ga peče. Medtem, ko sem ga negovala, pokrila, božala, je zaprl oči in izdihnil. Bogu hvala za to lepo izkušnjo in to, da sem mu izpolnila željo. "Nikoli te ne bom dala v bolnišnico, vedno boš pri meni doma, če bom le živa in zdrava."
Sem včeraj poslušala, bila pozorno ob pripovedovanju. Spomin in pripoved sta me odpeljala v moja leta mladosti, ko je k nam v Birčno vas (šola, kjer je mama bila upraviteljica do upokojitve) hodil na obisk stric Jernej Lilija iz Celja. To je bil brat atovega očeta Alojzija Lilija. Pogosto je bil v bolnišnici v Topolšici, od tam ga je ata vzel k sebi domov, da je bil v vaškem mirnem okolju pri nas. Nikoli, res nikoli nisem izvedela, zakaj je bil tako hudo bolan, razvalina. Šele sedaj, ko poslušam, kaj se je dogajalo v Teharjah, ipd, se mi odkrivajo ozadja njegovih muk in težav. Bila sem zelo navezana nanj. Spominjal me je na dedka, predvsem po govoru.
Povedala bom zanimivo resnično zgodbo. Stric je bil pri nas večkrat po mesec ali dva. V Birčni vasi je z nami bivala tudi mamina nečakinja Zinka iz Predjame. Mama je njeni mami, svoji sestri na smrtni postelji obljubila, da bo Zinko spravila do kruha. L. 1943 (julija je bila rojena Z.) je mama prišla iz konfinacije v Firencah. Italijani so jo konfinirali nekaj let. 8. 9.1943 je mama prišla domov in čez nekaj dni je sestra umrla. Dokler se jaz nisem rodila, 1946, je mama imela Zinko doma, zanjo so skrbele še druge sestre - tete. Potem, ko sem se rodila jaz, sta mama in ata hotela posvojiti Zinko, pa oče ni dovolil. Je pa mama prepustila Zinko drugi sestri, v Predjami, ki je bila brez otrok. Moja mama je skozi vsa šolske leta hodila na sestanke, skrbela za njeno šolanje, oblačila, ... No, in ko je končala osnovno šolo, jo je pripeljala v Birčno vas, kjer smo mi živeli. Hodila je v kuharsko - gostinsko šolo v Novem mestu. In tja je prihajal stric iz Celja. Obadva sta govorila vsak svoj dialekt in se nista razumela, vmes sem pogosto sedela jaz in bila za prevajalko v pogovoru med Notranjko in Savinjčanom. Jaz sem bil "paketek", ki se je s staršem selil iz mesta v mesto, iz šole v šolo po Sloveniji. Po vojni je namreč zelo primanjkovalo pravih učiteljev in njiju so pošiljali tja, kjer so ju rabili.
Bilo je to, ko sem imela od 11 do 14 let, morda še kaj več. Kasneje je stric toliko onemogel, da ni več prihajal k nam. Zinka je še živa in živi v Postojni. Spomni se teh naših pogovorov. Žal tudi ona nič ne ve o stričevi kalvariji. To je bila nekoč tabu tema. Po kapljicah sem nekaj okruškov izbrskala od sorodnikov, njegovih potomcev, ki živijo na Lavi, pri Celju.
Uporabila sem čas, ko čakam, da grem k maši v stolnico. Mimogrede, Janeza sta pokopala naš župnik Primož Krečič in dolgoletni prijatelj, voditelj naše družinske skupine župnik v Sovodnjah sedaj, Renato Podbersič, st. Hvaležna Njemu in njima, da sta bila pri obredu. Pokopan je na pokopališču v Škocjanu (koprsko pokopališče).
Mir in dobro.
Mojca Kastelic, 24. avgust 2024
Se strinjam. Resnično izjemno pričevanje dr. Zdešarja. Bogu in pričevalcu in tudi Vam hvala.
Bogdana Počivavšek, 24. avgust 2024
Sem poslušala dr. Zdešarja, čistila čebulo in podoživljala srečanje z njim, ko sem pripravljala nalogo za KPŠ o taborišču Teharje.
Večkrat bi morali oddajo ponoviti. Hvala Bogu se vseeno počasi peljejo stvari v pravo smer, vedno več je slovesnosti, ki spominjajo na zločine, ki niso obsojeni in tudi javnih pozivov, da se problemi rešijo.
Jožica Korez, 24. avgust 2024
Se res lepo zahvaljujem za poslano, saj sem zamudila pričevanje dr. Zdešarja na
radiu Ognjišče. Sicer bi lahko poslušala v podkastu, a je tole enostavneje.
Hvala za vsa vaše prizadevanja, NE ODNEHAJTE!
Jože Bartolj, 23. avgust 2024
Ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov bomo na Radiu Ognjišče iz arhiva predvajali oddajo Naš gost, v kateri smo leta 1997 gostili zdaj že pokojnega duhovnika dr. Janeza Zdešarja. Ta je po koncu 2. svetovne vojne preživel taborišče Teharje in od tam uspel pobegniti. Svoja doživetja je popisal v knjigi Spomini na težke dni. Njegova knjiga in pričevanje nas tudi danes opominjata, da je bil poleg fašizma in nacizma za Slovence prav tako zločinski tudi komunizem.
Neposredna spodbuda za ponovitev omenjene oddaje je prišla po spominski slovesnosti pred Dnevom žrtev komunističnega nasilja, ko je bil 16. marca letos odlomek iz pričevanja dr. Janeza Zdešarja javno predvajan na Trgu republike. Več ljudi je želelo slišati integralno pričevanje, ki do zdaj ni bilo javno dostopno, saj naš audio arhiv hrani posnetke šele od leta 2005 naprej. Njihovi prošnji bomo zdaj ustregli in pričevanju dodali še nekaj spremnih podatkov in tudi uvod dr. Jožeta Dežmana iz oddaje Moja zgodba.
Predvajanje: sobota 24. 8. ob 17h, ponovitev v nedeljo 25. 8. ob 22h.
Anika Krefl, 23. avgust 2024
Hvala za posredovano. Z g. Gorjupom sta naredila zelo dober intervju in ti si posredovala pomembna sporočila, med katerimi se mi zdi najbolj pomembno to, da je treba sprejeti vso zgodovino našega življenja (bodisi posameznikovega ali narodovega) in še najbolj tisto, ki jo zaradi bolečega spomina odrivamo in potiskamo v nezavedno. Saj je sprejetje "kazni spomina" in z njim obžalovanje in kesanje predpogoj, da se slabo ne ponovi in da se v novih rodovih ponovno ne obudi.
Soočenje in sprejetje težkih spominov nam prav gotovo olajša molitev, ki si jo tudi omenila. Kakor jo v svoji pesnitvi izpostavi tudi g. Rant, ki je v svojo pesniško stvaritev Huda jama - Barbarin rov prelil ves pasijon slovenskega naroda in bi ta njegov zapis pasijona skorajda lahko prebirali tudi za Veliko noč. S to razliko, da Slovenci kot narod še zmeraj nismo prišli do Velike noči, saj trupel pasijona še vedno nismo uspeli spoštljivo pokopati.
Zato hvala poetu Andreju Rantu, tebi in vsem, ki trkate na vest ljudstva in ste "buditelji novih, srečnih dni!"
Karl Krajnc iz Švice, 23. avgust 2024
Tudi jaz Vas lepo pozdravljam, sem direkt poslušal radio Ognjišče.
Branko Cvelbar, 23. avgust 2024
Bogu hvala za pričevanje, delovanje in vzpodbude, ob katerih še kamni zadehtijo ...
Mirjam Kopše, 23. avgust 2024
Iz srca hvala za vse delo za vse nas, žive in pokojne!
Fani Ozimič, 23. avgust 2024
Želim dobro jutro in hvala za poslano pošto. Na Radiju Ognjišče sem že poslušala prispevek in se zanj lepo zahvaljujem. Druge dogodke ob počastitvi spomina na žrtve totalitarnih režimov bom spremljala po Radiju Ognjišče. Vsem, ki sodelujete pri tej počastitvi spomina, se iz srca zahvaljujemo.
Lojze Čemažar, 11. avgust 2024
Janez Juhant, 3. avgust 2024
Hvala za pripravo in sporočilo. Želim blagoslova!
Silva Šivec, 3. avgust 2024
Najlepša hvala. Tudi Katka se zahvaljuje. In res upam da bodo Čušinove pesmi izšle v knjižni obliki. Hvala, hvala za ves trud. Blagoslovljen jutrišnji Gospodov in naš dan.
Alenka Felc, 3. avgust 2024
Hvala za gostoljubnost, prijaznost, požrtvovalnost, dobroto. Prijazen pozdrav
Peter Zidar. 3. avgust 2024
Velika hvala za vso organizacijo in gostoljubje (pecivo je enkratno). Srčna hvala za vse! Mir in dobro!
s. Snežna Večko, 3. avgust 2024
Hvala za včerajšnje čudovito slavje v spomin p. Placidu! Seveda hvala duhovnikom, ki ste darovali sveto mašo, za bogato pridigo, za sporočilno močno pesem Gregorja Čušina, za druženje v avli – res blagoslovljena zamisel za te svete maše.
Majda Žužek, 1. avgust 2024
Hvala za obvestilo. Bom skupaj z vami in našimi mučenci v molitvi in prenosu. Mir in dobro!
Zorka Lavrenčič, 31. julij 2024
Hvala za vsa obvestila. Lep poletni pozdrav!
Anika Krefl, 30. julij 2024
Najlepša hvala in naj tako lepo uspe, kot so vse do sedaj!
Karl Krajnc, 28. julij 2024
Hvala za pošto, neverjetno, kaj se je vse dogajalo v Sloveniji! Neverjetno je še dandanes, toliko je Slovencev, ki zagovarjajo te zločine! Za razjokat!
Lep pozdrav iz CH
Franc Klopčič, 20. julij 2024
Najprej se Vam zahvaljujem za plemenito idejo in realizacijo pobude, čeprav imam kar nekaj pripomb na delovanje spletne strani Vseposvojitev. Želel sem preveriti, če sta moja dva strica, Janez Klopčič, rojen 08. 02. 1924 in Ciril Klopčič, rojen 07. 7. 1920, že posvojena. Za Cirila je razvidno, da je že posvojen. Predvidevam, da tudi stric Janez, čeprav Sistory vrže več soimenjakov.
Želel sem preveriti tudi svojega posvojenca Karla Peleja iz Vrhpolja pri Moravčah. To je bil svak moje tete Marije Pele, roj. Klopčič, ki je gospodarila na majhnem delu Margusove domačije do leta 1981. Njega sem posvojil takoj na začetku, saj sem predivideval, da ga ne bo nihče. Bil je samski in njegovi bližnji sorodniki so že vsi pokojni; od daljnih pa tega nisem pričakoval, čeravno so izkoristili zakon o denacionalizaciji. Njegovo izginotje je povezano neposredno s koncem vojne, ko se je po zagotovilu sovaščana, da je razpisana amnestija, prijavil v Lukovici. Povedali so mu, da se nima kaj prijavljati, saj je za njim razpisana tiralica. Takoj je sledil hiter postopek in nato mučenje: privezali so ga za konja, ki ga je jahal partizan in je moral teči, dokler je mogel, in vpiti: "Jaz sem izdajalec Slovenskega naroda." Ko ni mogel več teči, ga je konj vlekel. Kdaj je umrl, ali za posledicami tega mučenja ali v Kočevskem Rogu ali čez leta v zaprtem območju na Kočevskem, se ne ve.
Moj stric Janez Klopčič iz Vrhpolja pri Moravčah (po domače Uštinc) je bil rojen 08. 02. 1924, umorjen na Turjaku 20. 9. 1943 in pokopan v skupnem grobu žrtev iz Turjaka na pokopališču v Škocjanu pri Turjaku. Leta 1943 je maturiral in je bil vpisan v Bogoslovno semenišče v Ljubljani. Razlog, zakaj se je znašel na Turjaku v tistem usodnem času je v tem, da se po maturi ni mogel vrniti domov zaradi nemško-italijanske meje, zato se je umaknil k teti v Praproče pri Grosupljem in od tam je šel na Turjak, ker je bil tam tudi kaplan iz Moravč kot domobranski kurat, če se ne motim, s priimkom Prašnikar.
Stric Ciril Klopčič je bil mobiliziran v nemško vojsko (1943) skupaj s svojim bratom Valentinom Klopčičem (1922). Valentin je bil poslan na rusko fronto in se je pozno jeseni 1945 vrnil iz ruskega ujetništva; njegov brat Ciril pa je bil poslan na zahodno fronto v Francijo, a se ni vrnil. Domači so domnevali, da je padel na fronti, a kakšno leto po končani vojni ga je prišel obiskat sovojak iz nemške vojske. Ta je povedal, da sta poleti 1945 skupaj prišla do Ljubljane. Tako sklepamo, da je stric Ciril postal žrtev terenca, ki ga je prestregel na poti iz Ljubljane do doma.
Marija Globokar, 1. julij 2024
V petek bomo spet skupaj molili za naše mučence.
Dorica Žuber, 26. junij 2024
Bog živi Slovenijo!
Fani Ozimič, 26. junij 2024
S prijateljicami smo molile v naši cerkvi 9-dnevnico in se spominjale trpljenja ob branju Litanij slovenskih mučencev. Upamo, da bodo naše prošnje kmalu uslišane s strani našega državnega političnega vodstva.
s. Snežna Večko, 26. junij 2024
Hvala za čudovite osvobajajoče napotke!
Anton Novak, 25. junij 2024
Sinoči sem zaznal pri govoru predsednice kanček upanja glede pokopov.
Draguška Rupnik, 25. junij 2024
Pravkar sem poslušala svetovalnico na radiu Ognjišče, Možina in Kovšca. To si bom shranila, da ponovno poslušam: pogum boli, strahopetnost ubija in še in še iz tega pogovora si je vredno zapomniti. Z dušo se bom zdajle priklopila na mašo v Volčjem potoku in na vse vas tam "gor v Sloveniji". Mir in dobro!
Mirjam Kopše, 25. junij 2024
Hvala za napisano voščilo s prelepim Sorškim poljem in daljno Ljubljano za Šmarno goro. Danes na radiu Ognjišče g. Kovšca, prejšnji predsednik Državnega zbora: »Izraelci so 40 let tavali, iskali svojo deželo. še imamo sedem let časa, da uresničimo.« Bog živi Slovenijo in vse, ki dobro v srcu mislite!
Simon Cigoj, 25. junij 2024
Hvala enako.
Ambrož Demšar, 25. junij 2024
Hvala za toliko dobrega, ki ga naredi pobuda Vseposvojitev.
Ivanka Jurca, 25. junij 2024
Hvala za ves trud. Naj Bog blagoslovi celotno Slovenijo. Lepo praznujte.
Mirjam Kopše, 25. junij 2024
Vse dobro, najboljše moji ljubi Slovenci! Molitve so že in bodo pomagale, molili bomo naprej, da postane naša domovina tudi dobra država, o kateri smo sanjali, mnogi se zanjo borili, dali življenja ... to poletje bomo molili v naših cerkvicah po goricah, hribih, v gorah ... blagoslov obnovljenega sv. Urbana nad Gorenjo Dobravo je že razkril, kako klen, veren in pošten narod so Slovenci … meni je vedno večji čudež prav naš jezik, skrivnosten, starodaven, in pesmi, pisana beseda ... letošnje poletje me čaka še Stara Oselica, Leskovica, Malenski vrh, freske v Poljanski cerkvi, vasi pod Ratitovcem s Sorico, sv. Volbenk in vedno znova Crngrob ... mogoče se srečamo … dober korak v poletje!
Silva Šivec, 25. junij 2024
Veselo in ponosno praznovanje rojstnega dne naše Slovenije!
Frenk Nova, 25. junij 2024
Bog živi Slovenijo! Lep melodičen dan in čestitke ob prazniku državnosti!
Romana Bider, 25. junij 2024
iskrene čestitke ob prazniku državnosti! Prilagam premislek o skritih zakladih za zdravo domovino. Bog živi Slovenijo in vse, ki dobro v srcu mislite!
s. Snežna Večko, 12. junij 2024
Čudovito! Maše pri frančiškanih se tokrat nisem mogla udeležiti.
Bogdana Počivavšek, 10. junij 2024
Spremljala sem mašo po televiziji, vendar je bila zelo slabo slišna, predvsem mikrofon na desni. Tako, da nisem razumela vsega, kar je pridigal, a še slabše sem slišala Čušinove misli ob koncu, ki ste jih vi posredovali. Mi lahko mogoče pošljete besedilo?
Ob rezultatih referendumov sem slabo razpoložena, saj je tudi pri nas bilo 40:60 v prid nasprotovanja evtanaziji, pa smo na deželi.
Bog pomagaj!
Fani Ozimič, 9. junij 2024
Hvala za pošto. Sinoči sem spremljala sveto mašo za pokojnega duhovnika Franca Cvara. Pri tem se spominjamo vseh žrtev med vojno in po vojni pobitih. Zahvaljujem se Vam in drugim, ki ste pripomogli k oddaji PriVidi, danes na TV Exodus. Le kdaj se bo končalo to sprenevedanje slovenske oblasti? Z žalostjo v srcu in z upanjem na uslišanje naših molitev Vas lepo pozdravljam.
Fani in Lojze Grojzdek, 9. junij 2024
Prisrčna hvala za bogato pošto z novicami, ki vedno znova osvetljujejo SLO-RESNICO. To nam vliva duhovno moč, nas povezuje. Pogledala in prebrala sva članek o srečanju pri maši za mučenca Cvara, ki je velik biser slovenskega naroda, ki nam pošilja pomoč iz nebeških višav.
Boni Kolbi, 9. junij 2024
Sem bila ob oltarni mizi istočasno z vami v Kamniku, kjer je tamkajšnja družinska kateheza, ki jo vodita moja sestra in njen mož, pripravila po maši slavljenje ob Najsvetejšem.
Anika Krefl, 9. junij 2024
Bog blagoslovi Slovenijo in z njo vse ljudi, ki v svojih srcih dobro in iskreno mislijo. Spominska sv. maša za mučenca Franca Cvara in njegovega sobrata župnika je bilo presunljivo, presunljivo pričevanje in dokaz tega, kako žlahtne cvetove je premogla slovenska duša. In na žalost tudi take, ki so bili sposobni te cvetove pomendrati. Človek se lahko samo zjoka nad takšno tragiko naroda ... Dokaz nekdanje žlahtnosti pa nista bila samo kaplan Franc Cvar in so-mučenec, njegov župnik, temveč tudi vsebinsko tako bogate in s takšno srčnostjo zapete stare cerkvene pesmi. Pri ljudskem petju je še posebno prišel do izraza zelo lep glas glavne pevke, ki je s pristnim občutenjem usmerjal v globoko vsebino pesmi. Njeno petje me je navdalo z upanjem, da se ta žlahtnost na novo rojeva ... Hvaležna sem tudi gospodu župniku - če sem si prav zapomnila, je iz Cvarove rojstne Sodražice - ki je imel glavni mašni nagovor, v katerem je zelo dobro orisal tako Cvarovo osebnost, kakor tudi njegovo mučeništvo. Se pa sprašujem, zakaj je bil njegov mikrofon tako na tiho, da sem komaj razločila, kaj govori ?! "Čušinov To-Do" seznam bo pa ob uzakonitvi evtanazije očitno spet prišel do veljave ... !!! O, da bi danes poslušali in slišali Božje besede ...
Stanka Knez, 7. junij 2024
Občudujem te in se ti zahvaljujem za tvojo vztrajnost in odločnost pri uveljavljanju Vseposvojitve ob tako veliki ignoranci našega političnega vodstva. Mislim, da imaš zelo malo podpore tudi pri Cerkvenem vodstvu. Zelo neobremenjeno si se izpostavila tudi v intervjuju z Možino. Iskreno ti čestitam in te v vsem tem delu podpiram. Naj te še v naprej vodi Sveti Duh in ti odpira nove poglede, ideje. Pošiljam ti izpisek o mučencu Francetu Kramariču, ki je bil ustreljen v Starem trgu.
Silva Šivec, 3. junij 2024
Hvala. Hvala. Živim zraven cerkve, kjer so farne spominske plošče. Kar vsak dan jih obiščem. Naše fante in dekleta. Prosim jih za Slovenijo. Niso nas uničili Turki, Slovencev, komunisti pa? Žalostno.
Romana Bider, 3. junij 2024
Spoštovani varuhi spomina, na prvi petek v mesecu, 7. junija ob 19. uri, bo pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani darovana sveta maša za slovenskega mučenca, duhovnika Franca Cvara. Somaševanje bo vodil župnik iz njegove rojstne župnije Sodražica, g. Franc Bizjak, sodelovali bodo tudi župnik g. Jakob Trček in župljani iz Šentruperta, kraja Cvarove smrti.
V soboto, 8. junija, pa smo vabljeni k skupni molitvi in postu pred nedeljskimi evropskimi volitvami. Pustimo na njih svoj srčni odtis.
Še nekaj aktualnih povezav:
Kočevski Rog, 1. junij 2024, Sv. maša, posnetek
Fani in Lojze Grojzdek, 28. maj 2024
Žal ne moreva v Rog, ker greva jutri v D na obisk za teden dni k našim otrokom-vnukom. Lep zaključek šmarnic ob čudoviti pesmi:
"Zbogom dan`s Marija pravi ... !"
Zlata Krašovec, 26. maj 2024
Frenk Nova, 22. maj 2024
Na spletni strani Vseposvojitev sem našel moje tri pobite strice iz Krušč, Cajnarje pri Cerknici. A vsi so vpisani s pomanjkljivimi podatki. Brez rojstnih datumov, itd ... So pa v knjigi Staneta Okoliša, našega soseda znanstvenega zgodovinarja: ŽRTVE 2. SVETOVNE VOJNE NA OŽJEM NOTRANJSKEM. Nekaj vemo iz pripovedovanj okoliških vaščanov, ki so jih videli v tistih dneh, ko so bili pomorjeni.
Jožef Žnidaršič, roj. 6. 3. 2025, je bil ubit ubili ob napadu na Grahovo 24.11.1943, zažgali so jih v cerkvi. Bil je civil.
Alojzij Žnidaršič Slavko, roj.18. 5. 2022, je bil umorjen v Podutiku 10. 6.1945 (pripeljan iz Vetrinj).
Franc Žnidaršič, roj.18.10.2023, je umrl v Teharjih 13. 6.1945 (pripeljan iz Vetrinj).
Se bom obrnil na Inštitut za novejšo zgodovino. Dr. Okoliš je bil že parkrat pri mojemu očetu in ga ure in ure poslušal. Oče je pri 92 letih. Tudi naš atek in mama sta bila do 1948 kot begunca v Avstriji. Potem sta se vrnila in prevzela pokradeno kmetijo nazaj. Nekaj zemlje si je moj oče nazaj priboril po osamosvojitvi. Lahko se pohvalim, da je bil naš atek tudi Maistrov borec. Bogu hvala tudi, da imamo vas in druge, ki nam s svojim delom vlivate pogum in upanje.
Fani in Lojze Grojzdek, 21. maj 2024
Hvala za dragoceno pošto, ki osvetljuje vse te tragične dogodke pod Macesnovo gorico. Tudi po TV sva spremljala vse to in prav vsem govorcem srčno čestitamo za prikaz zločinske tragedije. Bog naj vas varuje in daje naprej poguma, da luč Resnice izniči vso grešno temo. Ponosni smo na vse vas in smo v molitvi povezani.
Anika Krefl, 21. maj 2024
Težke, težke lekcije so to, ki prihajajo iz globin zemlje; pa čeprav so ogromno truda porabili, da bi svoja pošastna dejanja za vekomaj zakrili. A resnica se ne da in vedno bolj na plan curlja; kaj curlja - divja! Za nekatere je to kot obliž na rano, za druge pa kot sol na zavedanje zlagano. Ko bi le vsi čimprej spoznali, da zgolj resnica osvobaja in vse drugo le zavaja. Me veseli, da se obuja spomin in izkazuje hvaležnost do tako velikega sinu slov. naroda kot je to bil dr. Lambert Ehrlich. Bil je izjemna osebnost, ki bi za slov. narod naredila še veliko dobrega; kakor tudi vsa tista ogromna množica mladih fantov in deklet, ki so, že med vojno in še več po njej, padli pod roko brezdušnežev. Hvala za gojitev spomina, kakor tudi za vse poslano.
Lojze Čemažar, 21. maj 2024
Hvala za posredovana sporočila ter obvestila in vabila. Ob težjih dogodkih, bolečinah in trpljenju, ki smo jim priče, se zamislim in si rečem "Bog je videl in sprejel". S to mislijo, ki izvorno pomenijo vzklik v bolečini preizkušenega človeka, sem se v najstniških letih srečal v romanu Ivana Preglja Tolminci. In kasneje tudi v njegovem delu Magister Anton. (Pisateljev sin slikar Marij Pregelj je v mozaik, ki predstavlja pod križem ležečega Odrešenika, vstavil očetovo misel Bog je videl in sprejel. Podoba je del nagrobnika Pregljevih na pokopališču v Dravljah). - Tokrat pa si vzklik "Bog je videl in sprejel" zopet posojam in ga izrekam v znamenju hvaležnosti Gospodu in mučencem. Njemu, njim ter vsem vam ki ste pripravili pomenljivo bedenje v četrtek, 16. maja zvečer na Trgu Republike.
Albin Vrabič, 20. maj 2024
Hvala Vam za zelo prijazno pismo, ki me je prijetno presenetilo. Velenjčani smo že lani bili s kombijem eno uro prej in smo pomagali gospe Vlasti. Upam, da bomo uspeli priti tudi naslednjič. Hvala tudi Vam in soprogu, ker sta tako močno vključena in skupaj dosegamo neverjetne premike v glavah ljudi zaradi pietetne slovesnosti, ki je nekaj posebnega za slovenske razmere. Po svojih močeh slovesnost podpiram na X-u na naslovu @AVrabic.
Silva Šivec, 20. maj 2024
EN VELIK HVALA in BOG PLAČAJ.
Romana Bider, 20. maj 2024
Spoštovani varuhi spomina, na Youtube kanalu je zdaj dosegljiv dokumentarec 3450 Bratomor v Jami pod Macesnovo gorico: https://youtu.be/eT4S0xojiwg
Hvala za cvetje in sveče, položene pod farne križe. Na eni izmed sveč je z roko napisano: 1944 DRAGA MALČKA, ŠE VEDNO TE IŠČEMO.
Kot je rekel pesnik Kuntner - to cvetje nikoli ne bo ovenelo in te sveče nikoli ne bodo ugasnile.
Jožica Korez, 20. maj 2024
Hvala za obveščanje.
Ali je možno kje pogledati komemoracijo, ki je bila v Ljubljani?
Anica Nemanič, 20. maj 2024
Iz srca hvala za vso pošto in ves trud, ki ga vlagate v ohranjanje spomina na žrtve 2. svetovne vojne in po njej.
Na radiu Ognjišče sem včeraj poslušala posnetek četrtkove slovesnosti. Zelo srčno in z velikim občutkom za žrtve, njihove svojce in vsakega človeka na katerikoli strani da je. Obilo Blagoslova in Marijinega varstva vam voščim.
Fani Ozimič, 19. maj 2024
Beseda zahvala je premalo za vse kar ste pripravili ob slovesnosti zvečer v četrtek, 16. maja. Zraven mene so prišle še 4 prijateljice. Prižgale smo svečke v njihov spomin, položile šopke rož, ki smo jih nabrale na naših vrtovih in travnikih. Zelo smo doživljale to počastitev v spomin naših mučencev, naših sorodnikov, naših prednikov. Bilo je zelo pietetno, saj sem čutila, da so ti naši pokojni z nami. Vem, da so nam hvaležni, da se borimo za njih. Govori so bili polni kulture duha.
Gospod iz Nove slovenske zaveze je lepo obrazložil molitev očenaša. Spoštovani gospod Mitja Ferenc je lepo povedal, zakaj se zbiramo na tem kraju. Upamo, da bo do sprave kmalu prišlo. Zahvaljujem se Vam za poslani mail in za vse linke!Tako bomo lahko še večkrat to gledali in poslali drugim. V soboto nisem mogla iti v Vetrinj. Zelo rada bom šla drugič.
Anika Krefl, 18. maj 2024
Res je bila veličastna slovesnost z odličnim govorom, a kako to, da Nova24tv tega ni v živo prenašala?? In da na nacionalki ni bilo niti besede o tem velikem in za slovenstvo tako pomembnem pietetnem dogodku? Smo se mar znašli v nekem četrtem totalitarizmu? Vse čestitke in veliiika zahvala pripravljalcem in izvajalcem programa; bilo je veličastno in tako, kot si Slovenci in samostojna demokratična ?? Slovenija zaslužimo; s strani uradne države pa takšna ignoranca! Zato še toliko večja hvala vsem, ki vztrajate pri Antigonini drži in zavračate Kreonov model delovanja. Najlepša hvala tudi za posredovanje vseh linkov.
Janez Logar, 18. maj 2024
Bilo je zelo lepo. Pietetno. Poslušal sem besede, bil s seboj in umrlimi. Tudi z onimi, ki so delali zločine, saj vemo, da so oni nato zelo trpeli. Zaradi mojega poklica vidim, kako grozno se trpljenje ubitih in tistih, ki so pobijali, prenaša na naslednje generacije. Res škoda za naš narod, da se ne moremo poenotiti v priznanju resnice in delitvi sočutja drug drugemu in našim prednikom. S spoštovanem do vašega dela!
Boni Kolbe, 18. maj 2024
Kako sem vesela tega sporočila z zbranimi zapisi o dragocenem večeru, ki izpričuje, da smo Slovenci še plemeniti, širokosrčni, pošteni, požrtvovalni in neuklonljivi! Z velikim veseljem in s hvaležnostjo bom prisluhnila vsem posnetkom! Zelo sem si želela biti na tem srečanju, pa nisem mogla priti. Sem pa ob devetih prižgala doma svečo, ki sem jo dobila ob nedavni smrtu mojega očeta (si predstavljam, da je on v Duhu bil na tem srečanju, če bi bil še živ, bi gotovo želel biti tam!) pred dobrim mesecem in z družino smo zmolili del rožnega venca za vse žrtve komunizma in za Slovenski narod, da bi bili enotni, modri, pošteni, verni, veseli, hvaležni, da bi poznali našo zgodovino.
Silva Šivec, 18. maj 2024
Čestitke za izvedbo slovesnosti. Naslednje leto bi rada sodelovala kot varuhinja spomina na moje sorodnike. Prosim, če lahko sporočite kako naj to storim, komu sporočim... V imeniku žrtev ne najdem svojega starega očeta, kam naj se obrnem?Hvala za odgovor in hvala še enkrat ... solze so tekle ... tekle ...
Zlatka in Stanko Šorli, 18. maj 2024
Sinoči sva si ogledala posnetek veličastnega in dostojanstvenega zbora dobromislečih. Ostanimo povezani! Dobri Bog bo gotovo blagoslovil naša prizadevanja. Mir in dobro!
Helena Petrič, 17. maj 2024
Najprej bi se zahvalila za veličastno prireditev včeraj zvečer. Še vedno mi ne uspe posvojiti enega od stricev. Registrirala sem se, strice sem našla v seznamu, ko pa jih hočem posvojiti, mi računalnik napiše, da ni rezultatov.
Marija Kos, 17. maj 2024
Hvala lepa za vse in lep pozdrav.
Mirjana Krajnik, 17. maj 2024
Od srca HVALA za včerajšnji večer Vam in ostalim organizatorjem Spomina na žrtve. Bilo je veličastno in izredno čustveno. Še smo ljudje ...
Martina Jurjevec, 17. maj 2024
Sem spremljala danes posnetke sinočnje slovesnosti ob spominih in prižganih svečah in položenih rožah in plemenitih besedah in glasbi in seveda globoki molitvi ... najbolj se me je dotaknila molitev Oče naš ... kajti z njo in ob njej smo najbolj povezani z našimi predragimi mučenci ... te dneve pred Binkoštmi molim devetdnevnico na čast sv. Duhu ... naj nas tolaži in navdihuje za dobro in plemenito v teh razburkanih časih ... Bog nam pomagaj in Mati Nebeška ...
Mirjam Kopše, 17. maj 2024
Iz srca in z vso hvaležnostjo za tako slovenski duši in srcu ustvarjen dogodek! Solze so nam mnogim umivale in tolažile duše. Glasovi pesmi, besed, poguma mnogih nas močno povezujejo, krepijo našo skupno moč. Te lahko zato prosim za kontakt gospoda novinarja, ki je slikal, verjetno bo tudi kaj napisal za Radio Vatikan. Res ga želim povabiti v Sorico, v Danje, ... k spominski plošči umorjenih.
Branko Cvelbar, 17. maj 2024
Dogodki tega tedna vplivajo na to, da razmišljam o posvojitvi še nekaj žrtev. Mir in dobro!
Peter Zidar, 17. maj 2024
Hvala za neprecenljiv trud in tople besede! Lepo je bilo, da smo se zbrali, da počastimo spomin na tiste, ki nemo ležijo po breznih in imajo samo našo besedo. Mir in dobro!
Škof Maksimilijan Matjaž, 17. maj 2024
Molim h Gospodu za blagoslov vseh žrtev, za mir našemu ubogemu narodu, za razsvetljenje in spreobrnjenje, da bi se odprli za darove njihove daritve!
Romana Bider, 17. maj 2024
Spoštovani varuhi spomina, hvala vsem, ki ste se sinoči udeležili slovesnosti na Trgu republike, hvala vsem, ki ste bili doma, povezani v dobrih mislih. Spodaj najdete nekaj povezav. Opravičujem se vsem, ki bi bili pripravljeni spregovoriti o svojih dragih, pa niste prišli na vrsto. Saj bodo še priložnosti.
Kot je rekel g. Kuntner – tu se srečujemo živi in mrtvi, tu si povemo, kar duše teži, duše živih in mrtvih …
Hvala za vaše srčne misli in molitve!
Radio Ognjišče, Nagovor dr. Ferenca
Demokracija, Slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja
Nova24TV, Veličastna slovesnost ob poklonu žrtvam
Radio Ognjišče, Komentar J. Bartolja
Lojze Grojzdek, 16. maj 2024
Dragi prijatelji! Danes zvečer, 16. 05. 2024 ob 21 uri, bo v Ljubljani zelo pomembno srečanje v spomin in opomin na nedolžne žrtve med- in povojnega genocida, ki ga je izvedla zločinska elita pod vodstvom samozvane KP-Slovenije. Rojen sem v letu 1946 kot sedmi otrok osemčlanske družine. Moje rojstvo je bil zelo srečen dogodek, saj so se starši s staro mamo avgusta 1945 vrnili domov iz izgnanstva v nemških taboriščh z ostalimi šestimi otroki. Dom (kmetija) je bil popolnoma prazen, oropan. Ata je po nekaj letih sam doživel-spoznal, da so bili celo bližnji sosedje v vasi tatovi. Vse jim je pustil in odpustil ... znal je izgubiti! Mi otroci - vsa družina - smo rasli v izrednem pomanjkanju, po njivah smo iskali nepobran krompir, le dobri domači župnik nam je večkrat pomagal. Najmočnejsa hrana pa je bila izjemno močna vera staršev in stare mame in to nas je povsod spremljalo, varovalo, tolažilo, dajalo upanje. Tudi prepevali smo radi, razen ata, ki je znal samo eno pesem … S šestimi leti sem postal ministrant, zjutraj ob šestih so bile maše, potem pa v šolo ... Večkrat je bilo hudo zapustiti mašo, sploh za Božič ali Velikonočne praznike, saj smo morali v šolo. Tu so nas, kristjane, ustrezno oblikovali v mlade, borbene pionirčke, vse v partizansko-komunističnem duhu. Sam sem doživel dvakrat veliko ponižanje, zasramovanje od dveh „profesorjev“ zaradi vere. Primer: „Oče in mama sta neumna, Boga ni, vse je laž …!“ In ko kasneje nisem hotel za Božič v solo, sem dobil slabo oceno v vedenju ...Tako sem osnovnošolska, pa tudi srednješolska leta rastel v veliki negotovosti in nikomur nisem hotel - mogel to izpovedat. To sem storil nekaj let kasneje. Prvo sem potožil mojemu starejšemu bratu -duhovniku, ki je še zdaj, pri 90-letih, polno aktiven. Kasneje sem se izpopolnjeval z branjem mnogih knjig – romanov, pa tudi z branjem knjig s psihološko in politično tematiko. Nekaj jih naštejem: Črne bukve, Spomini na moje težke dni (osebno od duhovnika - mučenca Zdešarja in škofa Leniča), Zlom, Udba, SLO-razkol, Ali ima življenje smisel … Vse to mi je izoblikovalo zgodovinsko - versko - kulturno jasen pogled. Veliko let me je spremljala negotovost, strah zaradi groženj, dvakrat sem dobil pisni smrtni grožnji v Nemčiji, kjer sem dolga leta opravljaj svoj poklic in si ustvaril čudovito družino s štirimi otroki. Po tem strahotnem obdobju pa sem doživel preporod – ves strah je izginil, Božji Duh je vse spremenil v neustrašljivo moč. Tako sem še zdaj v tej „fazi“ moči vere in povsod, kjer je potrebno, branim SLO-Resnico. Bogu hvala!!! Tako sem zdaj zelo srečen, ko po toliko desetletjih SLO-Resnica vedno bolj osvetljuje temo: laž in zločin KP-enoumja. Vse, prav vse, kar je lažno, sovražno, zločinsko, bo izginilo, propadlo. Ni jame na svetu, kamor bi radi zakopali Resnico – Resnica pride vedno v Luči na dan! Tako je tudi s to našo povojno spravo. Mi - kot nam pravijo - desničarji, smo se že, mislim da dvakrat javno opravičili. Odgovora od levih ni in ga tudi ne bo. Komunizem ne pozna dialoga! Žal se ta nerazčiščeni vojni delikti prenašajo naprej na naše otroke, vnuke, ki bodo morali enkrat prepoznati bratomorno obdobje. Ostanimo tudi mi na tej poti odpuščanja in upajočega medsebojnega razumevanja, kar bomo zmogli le z Božjo pomočjo. Bog blagoslovi Deželico Slovenijo!!! Dobri prijatelji so kot zvezde … ne vidiš jih vedno, vendar veš, da so tam nekje! Hvala vam za Ljubezen!
Alenka Felc, 14. maj 2024
Najprej: gledala sem Vaš intervju pri gospodu Možini. Ste se me zelo dotaknili - zagotovo tudi mnogo drugih … Hvala Vam za iskrenost, toplino in ljubezen - vse to Slovenci še kako potrebujemo …. In zdaj k prireditvi: vsekakor pridem - s cvetjem in svečko. Najbrž že imate petnajst vseposvojiteljev; jaz sem spregovorila lani, zato je prav, da lanski “govorci” prepustimo besedo drugim. A če seznam (še) ni poln, se ne branim spregovoriti. Ob Ani Bezjak sem skušala posvojiti še svojega strica, očkovega brata Henrika, ki je bil ubit - to sem našla na spletni strani Vseposvojitve - mesec dni po svojem 31. rojstnem dnevu in je pustil majhno punčko in nosečo ženo … Žal mi posvojitev ni uspela. Tudi svečke na portalu ne znam prižgati. Bom še poskušala. Navadno mi, po več poskusih na spletu, uspe … Nasvidenje v četrtek
Marina Zupančič, 13. maj 2024
Prinesla bom (bova) dva venčka iz rož. V kolikor nimate takšnih, ki bi javno povedali namen, sem pripravljena to storiti, vendar sem žal med tistimi, ki jih je javnega nastopanja bolj strah kot ne. Ampak, če potrebujete, bom to storila.