Anica Krefl, 31. januar 2025

 

Ubiti človeka v samoobrambi - to človek še nekako razume;
a ubiti ga zato, ker drugače misli kot jaz, to pa je nekaj nepojmljivega ...
Marica, prosi za nas!

 

 

 

Anica Krefl, 31. januar 2025

 

Še dobro, da se vsaj v eu parlamentu zavedajo pomembnosti pravice umrlih do pokopa in spomina.
Me pa, kot Slovenko, žalosti, da se naš parlament tako malo zmeni za ta osnovni civilizacijski izkaz neke družbe

in jih bo zdaj eu morala podučevati, kaj se spodobi in kaj ne.

Še sreča, da smo v eu - če že svojih nočejo poslušati.
Hvala za posredovanje in naj dobro za vse zmaguje.

 

Marina Zupančič, 30. januar 2025

 

Hvala za trud in predvsem za novice.

Upajmo, da se bo kaj premaknilo.

Vse dobro tudi vam.

 

 

Vilma Siter, 30. januar 2025

 

Hvala za vaše veliko delo, ki ga opravljate.

Bog zelo očitno podpira to delo.

Naj bo vse Njemu v slavo in čast,

Sloveniji pa v ozdravljenje in nove možnosti.

S spoštovanjem.

 

 

 

Karl Krajnc, 29. januar 2025

 

7. 2. ob 19 uri bom v Kapeli naše Gospe prižgal eno svečko in zmolil en Oče naš.
Pa še to, vesel sem, da sem moj glas dal za spoštovano gospo Tomc.

To leto bo aprila 60 let, odkar sem zapustil "komunistično" domovino!
Veste, draga gospa Romana, jaz si želim, da bi bila moja prva domovina res demokratična, ko bom zapustil ta svet.
  

 

Fanika Ozimič, 29. januar 2025

 

Zahvaljujem se Vam in Vašim sodelavcem za uresničitev težke naloge, da 

bomo v Sloveniji dosegli enakopravnost  in resničnost različno mislečih prebivalcev

in državljanov v naši lepi in edini domovini Sloveniji!!

Spremljamo ustrezne  dogodke, tako doma kot v Evropi in ZDA.

 

 

Mojca Šorn, vabilo, 29. januar 2025

 

Baza raziskovalnih podatkov Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej je od začetka letošnjega leta strokovni in laični javnosti dostopna na portalu Zgodovina Slovenije − SIstory: www.sistory.si, kjer podatke lahko pregledujete in po novem dopolnjujete z vzpostavljanjem vzporedne lastne zbirke podatkov (več v priponki).

Vse zainteresirane vabimo na delavnico, na kateri vam bomo pokazali, kako lahko z natančnejšimi podatki soustvarjate osnovno zbirko raziskovalnih podatkov.

Delavnica bo na Inštitutu za novejšo zgodovino (Privoz 11, Ljubljana) 6. 2. 2025. Trajala bo dve šolski uri (10-11-30). Prijavite se lahko do 4. 2. 2025 (do 12.00) skrbnici baze Tamari Logar (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

 

Tamara Logar, skrbnica baz podatkov o žrtvah 1. in 2. svetovne vojne, 28. januar 2025

 

Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne se je Inštitut za novejšo zgodovino odločil, da na spletnem portalu Zgodovina Slovenije – SIstory objavi celotno zbirko raziskovalnih podatkov Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Seznam, ki vsebuje več kot 100.000 oseb, je sistematičen popis vojaških in civilnih oseb, ki so med drugo svetovno vojno in neposredno po njej (maj 1940 − januar 1946) imele rezidenčno pravico na območju današnje Republike Slovenije in so življenje izgubile zaradi vojnega in povojnega (revolucionarnega) nasilja ali posledic vojne. Osebno identiteto posamezne žrtve določajo osebni podatki in podatki o okoliščinah smrti, skupaj 25 podatkov. Identiteto posamezne žrtve po zgodovinopisni in viktimološki metodi podpirajo podatki, zbrani na osnovi različnih med seboj neodvisnih primarnih in sekundarnih arhivskih virov, časopisja, revij, dokumentarnega gradiva, gradiva civilnih združenj, gradiva dveh parlamentarnih komisij za raziskovanje oziroma preiskovanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti, referenčne literature in ustnih virov.

Zbirka je rezultat raziskovalnega dela Inštituta za novejšo zgodovino med letoma 1997 in 2012 v okviru štirih raziskovalnih projektov: Žrtve II. svetovne vojne in zaradi nje - nacionalna zbirka (1997−2002), Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju RS med 2. svetovno vojno in neposredno po njej (2002–2006), Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah (2006–2009), Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej (2010-2012). V obdobju po tem, ko je potekalo dopolnjevanje zbirke v sodelovanju z zainteresirano laično in strokovno javnostjo, je bil skrbnik popisa infrastrukturni program Raziskovalna infrastruktura Slovenskega zgodovinopisja.

 

Dostop do baze: https://www.sistory.si/ww2

Več informacij: prav tam, rubrika OPIS.

 

 

Romana Bider, 29. januar 2025

Najbrž ste že vsi na tekočem z dobrimi novicami iz Evropskega parlamenta. Peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve komunističnih pobojev v Sloveniji ostaja odprta. Odbor Evropskega parlamenta za peticije pa bo pripravil predlog resolucije “o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji”.

Druga dobra novica pa je, da je Inštitut za novejšo zgodovino ob 80-letnici konca druge svetovne vojne objavil celotno zbirko raziskovalnih podatkov Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Tukaj je dostop do baze: https://www.sistory.si/ww2.

Bazo bodo tudi dopolnjevali. Če bi vas zanimalo, se lahko udeležite delavnice o dopolnjevanju baze podatkov.

 

Izjava UPR, 28. januar 2025

 

 

Fani in Lojze Grojzdek, 28. januar 2025

 

Hvala za info-pošto, ob tem upamo, da se bo s SLO-RESNICO končno ustrezno, srčno premaknilo in da bo v tej temi zasvetila

močna LUČ RESNICE, kjer bo obsojen grozote poln zločin nad poštenim SLO-narodom. Smo v molitvi povezani ...

 

 

Peter Kolenc, 27. januar 2025

 

Če bo mogoče bi rad prebral pobudo v slovenskem jeziku in vse informacije v zvezi s to pobudo.

Podpiram in se zahvaljujem.

 

 

Fanika Ozimič, 26. januar 2025

 

Hvala za poslani mail NSZ.

Bomo spremljali. Prosili in molili za uspeh.

Spremljali bomo tudi 'svetopisemski maraton'.

Kdaj predvidevate za 'vseposvojitev'?

 

 

Silva Šivec, 26. januar 2025

 

HVALA ZA OBVESTILO. DRAGOCENO.

ČAS JE .

 

 

Anica Krefl, 26. januar 2025

 

Najlepša hvala za posredovanje in veliiika hvala tistim, ki se trudijo za pravičnost in mir, kamor spadajo tudi prizadevanja za vsaj osnovno popravo krivic za nazaj.
Naj ta prizadevanja čimbolj nagovarjajo notranjo resnico srca in vodijo k naši duhovni prenovi.

 

 

Mirjam Kopše, 26. januar 2025

 

Dobro jutro po nedeljski maši!

Prepošiljam pomembno novico s srčno prošnjo, da razširite med svoje in če se le da, da se jih čim več prijavi za gledanje v živo!
Tudi tako bomo pričevali za vse nepokopane. Vedno hujše grozote se razkrivajo na vseh koncih naše dežele od Teharij do Selške doline,

od kraških brezen do topniških jarkov po Štajerski in rudniških rovov, koroških gomil ob zapuščenih železnicah .....

 

 

 

Tina Roblek, 25. januar 2025

 

Bravo! Poročajte prosim, kakšen je bil uspeh te pobude. 

 

 

Majda Žužek, 25. januar 2025

 

Hvala za lepo novico. Naj to delo in naša molitev pomaga, da tudi v Sloveniji pokopljemo in priznamo žrtve komunizma.

 

 

 

Franci Nahtigal, 6. januar 2025

 

Hvala za lepe želje.

Blagoslovljeno leto 2025!

 

 

Anika Krefl, 5. januar 2025

 

Težki spomini iz temnih noči, ki jim je težko pogledati v oči.
A slavec Nahtigal in še mnogo drugih slavcev prepeva tudi nam in upajmo, da že kdo posluša in bedi in da noč nima več tolikšne moči.
Hvala vsem, ki se trudite, da narodovih slabih epizod ne bi še naprej, zelo milo rečeno: "pometali pod preprogo"  in jih s tem puščali v nezavednem, od koder imajo nezaveden razdiralen učinek na sedanjost.
Hvala vsem, ki sodelujete pri pripravi in izvedbi tovrstnih svetih maš in hvala tudi tistim, ki poslušajo in bedijo.

 

 

 

Ana Hawlina, 5. januar 2025

 

Hvala za Vseposvojiteljstvo in za čez vse dragocene

spominske maše, posvečene slovenskim mučeniškim duhovnikom. 

Vedela sem, da so komunisti posebno hitro "čistili" Slovenijo razrednih sovražnikov,

a da je bilo med njimi toliko karizmatičnih duhovnikov, se nisem zavedala.

Zato se od srca zahvaljujem, da nas vabite k tem dvakrat svetim mašam za slovenske 

svetniške duhovnike, nam vsem obujate spomin nanje, da se jim lahko vsaj zdaj, z zamikom

zahvalimo za vso ljubezen in žrtve ...

Hvala Vam, Vašemu možu in vsem v družini naj bo ljubi Bog radodaren plačnik.

 

 

 

 

Romana Bider, 5. januar 2025

 

G. Jožeta Geohelija žal ni na tem seznamu svetniških kandidatov, 

tako kot ni še mnogih drugih mučencev za vero, ki bi si to zaslužili.

Na seznamu jih je le 26. 

Zato so 26-tim svetim mašam dodane še štiri z mašnimi nameni - 

za uspeh beatifikacije,

za vse slovenske mučence, 

za neznane slovenske mučence, 

za mučence in njihove rablje.

Predstavljam pa si, da naša molitev lahko spreminja sezname ...

 

 

 

Franc Ogrin, 4. januar 2025

 

Imam samo eno vprašanje.
Zanima me če je med temi svetniškimi kandidati - mučenci za vero tudi zaplanski župnik g. Jože Geoheli?
 

Lojze in Marinka Čemažar, 31. december 2024

 

Vam osebno ter vašim bližnjim sodelavcem  v ustanovi Vseposvojitev se želim zahvaliti za vsa prizadevanja, ki že, in bodo v tudi prihodnje bistrila ozračje v prid prepoznavanja

resnice o  Bogu darovanem trpljenju naših mučencev.

Hvala vam tudi za vsa sporočila, v besedi in sliki,  ki nas na to spominjajo in kot je prav, tudi opominjajo. Budijo našo potrebno čuječnost, zaupanje in pogum.

 

V tem duhu, v notranji povezanosti z Gospodom, Sveto družino in pričevalci vere, se odvija obhajanje Božiča in vstopanje v novo, sveto leto. Ob izmenjajočih voščilih nas navdajata hvaležnost in upanje. 

 

Tudi zato, ker se bo to noč, ki je pred nami, naših src dotikala milost po zasluženju blaženega Alojzija Grozdeta, želimo vam, gospa Romana, možu Jožetu,  vajini družini ter sotrudnikom pri Vseposvojitvi tisto najbolj nam vsem potrebno z mučenčevimi besedami:

 

         Rad betlehemski hlevček bi postal,

         da dal bi Ti zavetje sred noči, 

         ves mrzel sredi zime, vendar Ti,

         toploto moje duše bi spoznal.            (Božični sonet, prva kitica)                     

  

 

 

Fani in Lojze Grojzdek, 28. december 2024  

 

Najprej prisrčna hvala za srčno prijateljstvo, vso info-pošto in vse dobre želje ob teh veličastnih praznikih. Seveda vam mi želimo vse dobro, obilo božjega blagoslova in ostanite zdravi. …

Pri nas imamo danes veliko družinsko praznovanje, 50-obletnica najine poroke, torej pozlačena. Zdaj ob 11uri imamo zahvalno mašo, ki jo bo daroval brat Fonzi, nato pa gremo k prijateljem v zelo prijetno kmečko gostilno. To bo lepo ... Vsi otroci so seveda doma, kar je čudovito. Toliko ...

Vse dobro v Novem letu 2025 in Bog z vami vsemi.

 

 

 

Tadeja P. Jerina, 28. december 2024

 

Božič je za nami, naj bo z nami. Tudi v svetem letu, ki prihaja.

To in vse dobro vam od srca voščim z našimi župnijskimi jaslicami.

 

 

 

 

Sestre Karmeličanke, 27. december 2024

 

Čas tega sveta se preliva v večnost, ko se pogled osvobodi vsega minljivega in ostane le bistveno: mladika in Trta, ki sta za vedno eno. Ko se dopolnjuje tek tega koledarskega leta, se oziramo v Trto, ki se je hotela za večno združiti z nami in oko tam najde tudi mladike, s katerimi smo živeli tu na zemlji. V hvaležnosti za vse milosti želimo nekaj teh Božjih darov podeliti tudi z vami.

V januarju smo bile obdarjene s čudovitimi duhovnimi vajami, ki jih je vodil p. Matej Nastran OFM Cap. Teh duhovnih vaj se je dejavno udeleževala tudi naša s. Marija. Zaradi starostne onemoglosti je bila sicer na postelji, a je z veseljem poslušala patrove nagovore prek mobilne povezave in šla k sv. spovedi ter prejela sv. obhajilo. Isti dan, ko smo se poslovile od patra, je sestra naznanila, da se bliža ura njenega odhoda. Stale smo ji ob strani in jo doživljale kot hleb kruha, ki se le še do konca zapeče, pa bo postal okusna hrana na mizi večne gostije. Tek svojega življenja je dovršila naslednji dan v poznih večernih urah, 20. januarja.

Sestra Marija Vnebovzete je z vsem srcem in predanostjo živela svoj poklic. Karmeličanka je bila skoraj 70 let. Želela je ostati skrita, v molku in samoti. V Slovenijo je prišla iz angleškega karmela leta 1997. Rojena je bila 17. julija 1935 v Sheffieldu v Angliji, kot Julia Hirst, najmlajša od treh otrok. Leta 1995 je naša mati Agneza prosila za pomoč ob ustanavljanju karmela v Mirni Peči, odzval pa se je prav karmel v Sheffieldu. S. Marija je z vsem srcem sprejela novo domovino Slovenijo, kar pa ni bilo lahko. Na nov jezik in drugačno kulturo se je privajala pri svojih 62-ih letih. A v sebi je imela misijonskega duha, mladosten zagon in pravo karmelsko odločnost. Dobro se je naučila slovenščine in bila ponosna na svoje slovensko državljanstvo.

Zvesta je bila molitvi, molku, samoti in rada je imela sestre. Videla je drobne stvari in poskrbela zanje. Veliko je premišljevala Božjo Besedo. Matejev in Janezov evangelij je znala na pamet. Pri podelitvi dnevne Božje Besede, ki jo imamo ob nedeljah, nas je vedno presenetila z izvirnimi premisleki in spoznanji, bila je modra svetovalka. Pomagala je v šivalnici, kuhinji (koliko zelenjave je očistila!), šivala je škapulirje, bela oblačila za sveti krst, izdelovala vizitke. Imela je pravi angleški humor in velikokrat nas je nasmejala. Za vsako majhno uslugo je bila iskreno hvaležna. Bog je sprejel daritev njenega življenja, vse mu je darovala, tudi domovino. Prispela je v večno domovino, naj počiva v miru!

V postnem času smo se poslovili od še ene pričevalke Božje ljubezni – Pavle Mulej, mame naše s. Benedikte. V 87. letu starosti, okrepljena s sveto evharistijo, ki jo je dolga leta prejemala vsak dan, obdana s svojimi 7 otroki, 17 vnuki in 20 pravnuki je dozorela za večnost. Duhovnik, ki jo je zadnja leta spremljal, je zanjo rekel: »To je karmeličanka.« Bila je tiha, skromna, delavna in ponižna žena, ki je svojim bližnjim želela predati predvsem dve stvari: vero v Boga in prizadevanje za lepe medsebojne odnose. Njeno rodovitno življenje je shranjeno v Bogu, kjer se po 11-ih letih gotovo veseli tudi ponovnega snidenja s svojim dragim možem Ivanom. Naj počivata v miru!

V juliju pa je svoje poslanstvo na zemlji dovršil še en velik pričevalec za vero, Gojmir Južnič (rojen l. 1975), rodni brat naše s. M. Terezke. Gojko je od 16. leta trpel zaradi hude bolezni pljuč. Sam je tri dni pred smrtjo o svoji poti za spletni časopis Aleteia povedal takole:

»Ko se je pojavila ta bolezen, sem šel na težko pot kreganja z Bogom. Osrednje vprašanje zame je bilo, kakšen smisel sploh ima trpljenje. Če nima nobenega smisla, potem tudi ne vidim smisla, zakaj bi sploh živel. Ko sem si zastavljal številna vprašanja, sem hkrati slišal glas, ki me je spraševal: Ali imaš dobre starše? Imaš streho nad glavo? Prijatelje? Imaš dobro medicinsko terapijo? Moj odgovor na vse je bil pritrdilen. Bolj ko sem postavljal vprašanja, močnejši je bil glas, ki je od mene terjal odgovore. Ko sem prišel do teh temeljnih spoznanj, ko je bil odgovor na vse izrazit ja, sem spoznal, kako nehvaležen človek sem! Navkljub temu, da sem prejel toliko stvari, še vedno zahtevam. Kdo pa sem jaz, da lahko zahtevam še nekaj, ko pa sem toliko prejel zastonj?! Ko sem to razdelal, je vprašanje o smislu trpljenja zame postalo brezpredmetno. Smisel trpljenja je zgolj in samo v darovanju in v nagovoru, da sem vabljen darovati naprej. Ne zato, da bom nekaj dobil, ampak iz hvaležnosti za vse, kar sem prejel zastonj. Če dajem dobro naprej, se krog ljubezni širi. Ob tem sem prejel ne samo dar smisla trpljenja, ampak tudi dar osebne vere in dar smisla življenja: v mislih, besedah in dejanjih ljudem deliti ljubezen, dobroto in veselje, kar je temeljni klic vsakega kristjana. Vedno sem poklican, da izrekam zahvalo v danem trenutku, kakor življenje nanese, da znam biti hvaležen in sprejeti pomoč.«

Gojko je bil predan Marijin otrok, prejel je sveti škapulir. K Mariji je odšel prav na prvi dan devetdnevnice h Karmelski Materi Božji.

Ob tem Marijinem prazniku skupaj z mnogimi živimi in rajnimi doživljamo, da je Ona tista, ki nam posreduje zaklade, ki jih Njej sami zaupa Bog, da nam jih lahko deli. To dela tudi po sv. škapulirju. V tihoto Karmela, v tihoto pripravljenega srca pred Najsvetejšim nam je pomagal vstopiti g. Janez Rihtaršič. Nekaj misli iz njegovega nagovora na praznik Karmelske Matere Božje, 16. julija:

Za opis molitve mi veliko pomeni to: bivati z Bogom, gledati, poslušati, se čuditi, vpraševati. V tem prepoznavam Marijino držo, ki jo evangelij povzame: Ona »pa je vse te besede ohranila in premišljevala v svojem srcu.« (Lk 2,19)

Da bi molili, moramo najprej vstopiti v svojo notranjost in jo spoznati, nato pa se postaviti v navzočnost Boga, ki je v nas. V tej prisotnosti začnemo nežen pogovor brez velikih razmišljanj. Osredotočimo se bolj na to, komu kaj povemo, ne toliko, kaj povemo.

V molitvi gre za srečanje oseb, ne interesov. Ta Drugi je pomemben, zato je v molitvi poudarek na gledanju Njega. Vsa pozornost naj bo usmerjena na Kristusa. Kristus je navzoč, dovolite mu, da vas gleda! Molitev je potovanje, katerega namen je doseči Osebo, ne stanje (kot je to značilno za vzhodne tehnike).

Posnemati Marijino molitev pomeni moliti za Cerkev in s Cerkvijo. Tu zadenemo na bistvo karmelskega poklica: častiti Jezusovo Mater v Cerkvi. To pomeni učiti se od nje biti skupnost, ki moli. V svoji osebni molitvi se pridružujem molitvi Cerkve, papeža, sester karmeličank, vseh, ki danes stopajo pred Gospoda; dodam jim svojo navzočnost.

Karmelska gora simbolično pomeni tišino. Gre za kraj, kjer lahko prepoznavam Božje delovanje. Karmelska gora ne pomeni izolacije, tudi ta samostan ni beg, odmaknjenost, ni izolacija. Marija se v molitvi ni izolirala od sveta. Tišina je drža poslušanja, to pa je lastnost učenca in samo v tem razpoloženju bomo lahko tudi mi odgovorili z Marijinim Fiat, Zgodi se! Odpovejmo se v molitvi velikim, številnim besedam in se postavimo v držo poslušanja. Sv. Terezija Velika je takole izrekla o Jezusu: »Zelo je nagnjen k temu, da nas razbremeni. Dovolj je, da razumemo, da smo z Njim. Ni si potrebno razbijati glave s tem, da bi mu veliko govorili.«

Čudovito je izkusiti takšno moč občestva ob naši skupni Materi, ki nam je dala Kruh Življenja, ki je najmočnejša vez naše edinosti. Bogu in Mariji hvala, naj bo vse v njuno slavo! Ob takšnih slovesnostih tudi me še bolj živo občutimo in doživimo, kako smo v molitvi in v Božji ljubezni ljudje res trdno povezani med seboj. K bistvu našega karmelskega poklica spada namreč prav to: od znotraj biti blizu ljudem. Naša klavzurna mreža varuje to močno notranjo vez.

Svojo karmeličansko poklicanost smo utrjevale ob skupnih duhovnih vajah v septembru, ko smo poslušale nagovore p. Jakova Milića, mladega patra karmeličana iz Zagreba, ki nas je vse po vrsti navdušil s svojo predanostjo Kristusu in Cerkvi.

Za konec želimo podeliti z vami pesem, ki jo je za svojo hčerko, našo m. priorico Mirjam pred leti napisal Ludvik Rovtar (1930 - 2024), prav tako letos v septembru kot mladika še globlje združen s svojo ljubljeno Trto:

 

 

 

 

 

Boni in Boštjan Kolbezen, 26. december 2024

 

Blagoslovov, srčnosti, poguma in radosti; kar vse izvira iz uresničene Božje obljube, da nam pošlje Odrešenika; tudi Tebi in vsem domačim.

Jožetu pa še ob okroglem jubileju še na mnoga zdrava srečna leta!

 

 

 

Martina Jurjevec, 26. december 2024

 

Naj Vas Luč Božične noči spremlja in blagoslavlja in usmerja v križiščih novega svetega leta 2025 ... ponosen dan državnosti voščim ... 

 

 

 

 Miha Černač, 25. december 2024

 

Želim vam blagoslovljene Božične praznike in uspešno leto 2025.

Hvala za vsa vaša prizadevanja.

Posvojitelj in redni udeleženec bdenja v Kočevskem rogu iz Dragomerja

 

 

 

Marija Globokar, 25. december 2024

 

Božična noč …

Povabimo Božje Dete v naša srca

in mu dovolimo da nas ogreje.

 

Da bi Luč veselja in miru sijala v božičnih dneh

in vas osrečevala vse dni v prihajajočem letu,

želim in toplo pozdravljam!

 

 

 

Peter Kolenc st., 25. december 2024

 

Bogu hvala za varuhe spomina!

Božični blagoslov naj Tvojo družino in vse varuhe spremlja vse novo leto 2025.

Gospod Bog, naš Oče, naj po svojem Sinu Jezusu vsem pomaga ostati in vztrajati na Njegovi poti.

Praznovanje dneva samostojnosti naj okrepi pogum in ponos na našo domovino Slovenijo.

Lepe praznike in vsega dobrega želim!

 

 

 

Anica Švab, 25. december 2024

 

Hvala za dobra dela!

Želim blagoslovljene Božične dni

in veliko milosti v svetem letu!

 

 

 

Draguška Rupnik, 25. december 2024

 

Romana in vsi vaši ljubi ljudje,

hvala za prisrčno voščilo, za vse, kar naredite za nas

in naj bo mirno in dobro!

 

 

 

Rajko Gašparič, 25. december 2024

 

Tudi vam, ljuba Romana, blagoslovljen Božič in sreče ter zdravja v Novem letu 2025!

 

Peter Zidar, 25. december 2024

 

Hvala za vaše - kot vedno - globoke in lepe misli in želje!
Veselim se novih srečanj z vami in ostalimi vseposvojitelji!
Vesele in blagoslovljene Božične praznike želim!

 

 

 

Neta Timer, 25. december 2024

 

Hvala za ves trud, ki ga vlagate, da ostajamo varuhi povezani.

Vse dobro Vam in Vaši družini. 

 

 

 

Andreja Peček, 25. december 2024

 

Kako res in kako lepo napisano ...

Hvala enako, z objemom –

 

 

 

Janaz Juhant, 24. december 2024

 

Sveti večer je nocoj.

Odprta, prazna školjka so moje roke.

Sam, neopazen bi rad stopil v Tvoj sijaj.

Mati, samo na rahlo se bom dotaknil Otroka.

En žarek, le en žarek bi rad ujel.

Pojdi z menoj, Mati, da bova skozi ves moj advent nosila božično luč!

(Franc Sodja)

 

Naj Vam sveti vse dni, da bo blagoslovljeno leto 2025!

 

 

 

Ivanka in Jože Krašna, 24. december 2024

 

Hvala za prisrčno voščilo. In seveda tudi midva z ženo vam voščiva vse dobro za Božič in tudi v prihajajočem letu!

Bodite tako skrbna in dobra še naprej, potrebujemo vas. Malo jih je, ki se žrtvujejo in razdajajo tako kot vi.

Združimo naše moči in sposobnosti, talente in uspeh zagotovo ne izostane.

Naj Bog blagoslavlja vas in vaša dobra dela za ohranjanje spomina na naše mučence. 

 

Še imam v mislih mašo pri frančiškanih za našega sorodnika, mučenca Janka Komljanca

in na koncu bogate pogostitve z od vas narejenimi dobrotami. Hvala tudi za vse to.

Za ohranjanje spomina na naše mučence in žrtve komunizma!!

Prisrčen pozdrav!

 

 

 

Bogdana Počivavšek, 24. december 2024

 

Vam in vsem vašim dragim želim blagoslovljen, miru poln sveti večer in Božič! Gospod naj vam obilno povrne vse dobro, kar naredite za sočloveka, brata!

V svetem letu, ki ga je papež nocoj oznanil z odpiranjem svetih vrat, pa naj vaša pobuda obrodi obilne sadove, da svetu zavlada mir! Srečno 2025!

 

 

 

 

Ivo B. Piry, 24. december 2024

 

Hvala vam za vse kar dobrega storite za naše mučence.

 

 

 

 

 

Alenka Höfferle Felc, 24. december 2024

 

Hvala, da tako lepo skrbite, da “Vseposvojitev” prižiga lučke plemenitosti v naši družbi …

Da bi le svetloba, ki jo prinašate s svojim delovanjem, pregnala mrakobnost razdeljenosti in sovraštva v naši lepi domovini …

Lepe praznike Vam želim - enako vsem Vašim dragim- in obilo Božjega blagoslova v prihodnjem letu 

 

 

 

Marija Mojca Treven, 24. december 2024

 
Najlepša hvala za lepo voščilo.
Tudi jaz vam želim obilo blagoslova, zdravja in miru in vse dobo v novem letu.
Bog vas živi!

 

Silva Šivec, 24. december 2024

 

Hvala za prelepo vošćilo. 

Iz vaših ust v Božja ušesa.

Miren Sveti večer in vse vse vse dobro. 

 

 

 

Dorica Žuber, 24. december 2024

 

Hvala, enako želim.
Naj nam božični čas prinese toplino, mir in radost in srečno v letu 2025!

 

 

 

Zdenka Erlah, 24. december 2024

 

Najlepša Vam hvala za čudovito voščilnico.  

Vsakokrat, ko pišete, me očarate z lepimi, izbranimi besedami in me ganete. Potem si Vas predstavljam tu zraven in Vas objamem. Hvala, ker ste!

Naj tudi Vas in vse Vaše drage v tem svetem božičnem času zajame val svetlobe, miru in topline! Novo leto pa naj bo srečno, mirno in zdravo!

Topel objem.

 

 

 

Metod Rosc, 24. december 2024

 

Hvala za lepe želje.

Obilo Božjega blagoslova tudi vam in vsem vašim.

 

 

 

Anica Škerl, 24. december 2024

 

Želim vam miren in blagoslovljen božič, vse dobro v novem letu in hvala za vaše poslanstvo.

Res sem zelo hvaležna za to kar delate.  

 

 

 

Marija Kos, 24. december 2024

 

Hvala lepa, vse lepo in dobro, pa blagoslovljeno vsem dobrim ljudem.

 

 

 

Martina Jurjevec, 24. december 2024

 

Hvala Vam ... enako tudi vam želim ...

 

 

 

Karl Krajnc, 24. december 2024

 

Želim Vam vesel Božič in Srečno novo leto.

Nocoj grem k polnočnici v našo farno cerkev.

 

 

 

 

Fanika Ozimič, 24. december 2024

 

Pošiljam Vam eno lepo pesmico za Božič!

 

Glej, pastirček na piščalko,

tam pri Jezuščku igra.

Mi pa radostno zapojmo,

pesem polno upanja.

 

Želim Vam radostno doživete božične praznike,

ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter

srečno, zdravo in uspehov polno Novo leto 2025!

Enake želje Vaši družini  in vsem "posvojiteljem".

 

 

 

Bernarda Stenovec, 24. december 2024

 

V teh svetih božičnih dneh vam vsem želim blagoslovljeno obhajanje odrešenjskih skrivnosti, da boste v novo leto vstopili z zaupanjem,

notranjim mirom in razpoložljivostjo za dobro - naj bo leto 2025 radodarno z vsem tistim, kar vas osebno bogati in plemeniti,

razveseljuje in ustvarjalno navdihuje ter krepi vaše medsebojne odnose.

 

 

 

 

Romana Bider, 24. december 2024

 

 

 

 

Mirjam Kopše, 20. december 2024

 

Voščim blagoslovljen Božič, sreče in dar govora za svete Tri Kralje in vsem nam srečno novo leto 2025, da nas bo vodila zdrava pamet in trezno odločanje na vseh naših poteh!

 

 

 

Bogdana Počivavšek, 8. december 2024

 

Spremljala sem v petek, tako kot vedno, sveto mašo na Gold TV. Tokrat ni bilo motenj, predstavitev bsl. Franca Kramariča v pridigi pa me je tako pretresla, kot že dolgo ne karkoli. Mogoče tudi zaradi dogodkov v svetu, predvsem v Siriji, kjer v Alepu deluje moja nečakinja. Ko gledam v dnevnih poročilih streljanje v zrak zaradi občutka zmage in moči, ki ti jo prinese orožje, vidim, kako se zgodovina ponavlja. Kako nedolžne žrtve ne štejejo nič in se zahvaljujem za vero. 

G. župnik, ki je vodil sveto mašo v petek je zaključil pridigo s prekrasno mislijo. Nisem slišala kako se piše in kje zdaj deluje. Očitno je doma iz Starega trga. Vidim, da so tam spomini še zelo živi. Bog daj, da bi bilo čim več takšnih duhovnikov. 

Bog povrni za vse, kar dobrega prinašate v slovenski prostor.

 

 

 

Fanika Ozimič, 8. december 2024

 

Zahvaljujem se Vam in vsem, ki ste z mašo omogočili tako lep spomin na mučenca Franca Kramariča.

Posebej se nas je dotaknila pridiga gospoda župnika dr. Simona Onušiča.

Molimo in prosimo Boga, da se v ljudeh prebudi spoznanje o trpljenju slovenskega naroda.

Posebej še hvala za poslane linke.

Vse dobro želim vseposvojiteljem!

 

 

 

Karl Krajnc, 7. december 2024

 

Lep spomin na slovensko demokracijo!

 

 

 

 

Karl Krajnc, 7. december 2024

 

Ravnokar sem v naši cerkvi Marijinega vnebovzetja prižgal tri svečke, eno za mojo ženo, eno za njene starše in eno za g. Kramariča!

 

 

 

 

 

 

Draguška Rupnik, 1. decembra 2024

 

Najlepša hvala za vašo skrb in obveščanje. Tooooliko mi pomeni, da sem ob mašah lahko povezana z vami vsemi,

ki "držite roke" nad temi dogodki, varujete spomin na naše mučence in si prizadevate, da ne bi bili pozabljeni.

Z vami bom zagotovo tudi 6. decembra. Mir in dobro!

 

 

 

Bernarda Stenovec, 1. december 2024

 

Hvala za poslano vabilo, življenjepis Franca Kramariča in lepo misel ob začetku letošnjega adventa –

blagoslovljen čas pričakovanja želim tudi vam in vašim domačim.

 

 

 

 

Karl Krajnc, 1. december 2024

 

Lep advent in lep pozdrav v Slovenijo. 

 

 

 

Stanka Knez, 21. november 2024

 

Hvaležna sem vam za vsa sporočila, ki jih prijazno pošiljate in nas obveščate o dogajanjih, ki jih je kar veliko v zvezi z vseposvojitvijo. Hvala za vaš trud.

Z veseljem bi sodelovala. Lahko napišem in preberem prošnje. Poslala vam jih bom v pregled in dopolnitev.

 

 

 

Janez Rozman, 19. november 2024

 
Storili smo, kar smo iz ljubezni, resnice in hvaležnosti do žrtev dolžni storiti.
Boglonaj za vaš trud in organizacijo pohoda.
Na pohodu je bila z menoj prijateljico, ki se je odločila, da bi bila tudi ona varuhinja spomina.

Prosim vas, če mi odgovorite, kako je s tem in če je možnost, da ji dodelite konkretno žrtev, ki se je bo spominjala v molitvi.
Mir in vse dobro vam želim.

 

 

Nathalie Letierce-Liebig, 15. november 2024

 

Spoštovane gospe in gospodje,

dovolite mi, da najprej na kratko predstavim našo institucijo: Arhiv Arolsen je mednarodno središče o nacističnem preganjanju z najobsežnejšim arhivom o žrtvah in preživelih nacionalsocializma na svetu. Zbirka s podatki o približno 17,5 milijona ljudi je del Unescove svetovne dokumentarne dediščine. Vsebuje dokumente o različnih skupinah žrtev nacističnega režima in je pomemben vir znanja za današnjo družbo. Na naši spletni strani boste našli dodatne informacije o našem področju delovanja in tam shranjenih dokumentih.

 

Arhiv Arolsen hrani tudi približno 2 500 osebnih predmetov, ki so bili odvzeti zapornikom ob prihodu v zapor ali koncentracijsko taborišče. Čeprav je od konca druge svetovne vojne minilo že 79 let, si ustanova zelo prizadeva, da bi te predmete vrnila žrtvam ali njihovim najbližjim sorodnikom. Bolj ko mineva čas, težje je izslediti zadnje preživele in njihove potomce. Žal so številne družine še danes neznane. Ker gre za tekmo s časom, si ljudje neutrudno prizadevajo, da bi jih izsledili.

 

V tem kontekstu vas danes nagovarjam. V arhivu Arolsen je ovojnica z imenom nekdanjega zapornika koncentracijskega taborišča Dachau: V tej kuverti sta žepna ura in verižica.  

 

Med vojno so bila imena zapornikov pogosto napačno zapisana. Nadaljnji pregledi dokumentov v arhivu Arolsen so pokazali, da je pravilno ime zapornika s številko 140601 Franz Ribitsch. Franz Ribitsch, rojen 10. oktobra 1908 v Gattersdorfu (danes Draža vas), je bil mizar. Bil je sin Franza Ribitscha in njegove žene Agnes Lasni. Poročen je bil z Marijo, rojeno Buchholtz. Par naj bi imel enega otroka. Naslov pred vojno je bil naveden kot „Gappeldorf/Gappelsdorf 62“ (= Gattersdorf??).

 

Franz Ribitsch (Franc Ribic) deportacije ni preživel. Umrl je 11. aprila 1945 v koncentracijskem taborišču Dachau.

 

Čeprav tukaj shranjeni predmeti nimajo materialne vrednosti, imajo za družino žrtve druge svetovne vojne zagotovo veliko čustveno vrednost. Zelo nam je pomembno, da te zadnje spomine vrnemo njegovi družini.

 

Opazil sem, da ste se na svoji spletni strani poklonili spominu na Franc Ribič.
https://www.vseposvojitev.si/component/victims/?view=victim&id=32310

 

Zato vas prosim, če mi lahko pomagate najti člane njene družine. Vrnitev predmetov je za sorodnike te žrtve nacističnega režima seveda brezplačna.

Vesel bi bil, če bi se zadnji spominki Franca Ribiča, ki je umrl v tako tragičnih okoliščinah, končno vrnili njegovi družini.

 

Iskreno se vam zahvaljujem za čas, ki ga namenjate moji prošnji, in za prispevek, ki ga boste s tem prispevali k našemu spominskemu delu.

 

Z lepimi pozdravi iz Nemčije

 

Nathalie Letierce-Liebig
upokojeni vodja ekipe in prostovoljka projekta #StolenMemory
arhiva v Arolsnu

 

N.B.: To sporočilo je bilo napisano s prevajalskim programom. Zato se opravičujem za morebitne napake.

 

 

Vseposvojitev, december 2024

 

 

 

 

Marija Mojca Treven, 4. november 2024

 

Najlepša hvala za ves vaš trud za spravo, za mir v našem narodu. Za predlagane maše na prve petke za naše drage duhovnike. Romana, imam pa eno vprašanje. Iz naše župnije, to je Vrh Svetih Treh Kraljev izhaja umorjeni duhovnik Janez (Ivan) Raztresen. Pravzaprav se je rodil v Šentjoštu. Tam je družina bivala le eno leto, potem pa so živeli v mežniji v Hlevnem Vrhu, župnija Vrh Svetih Treh Kraljev. Kot duhovnik je nazadnje deloval v Beli krajini v Suhorju. Leta 1942 je bil mučeniško umorjen. Zapisan je tudi na spomeniku v Črnomlju pred župniščem. Zanima me ali bo mogoče kdaj tudi zanj maša? Njegovo življenje je bilo svetniško, kar pričajo tudi nekateri še obstoječi dokumenti.

Mir in vse dobro!

 

 

 

Almira Štrukelj Zoretič, 3. november 2024

 

Naj Bog usliši prošnje, ki so bile v tišini izrečene.

 

 

 

s. Snežna Večko, 3. november 2024

 

Še toliko večja zahvala vam za te čudovite dogodke,

pa tudi za obilico dobrot, ki jih pripravite!

Blagoslovljeno nedeljo še naprej!

 

 

 

Draguška Rupnik, 2. november 2024

 

Najlepša hvala za vaš zapis o Daru blagrov. Toooooliko mi pomeni , osvobaja ob misli, da sem

tudi sama veliko molila …

Vesela sem za vse maše ob prvih petkih iz Lj. in hvaležna vsem, ki jih pripravljate.

Naj še dolgo živi in se razvija Vseposovjitev!!! Bogu hvala za vas.

Sedaj pa tečem k zajtrku, k maši in plavat v Žusterno.

Mir in dobro

 

 

 

Fanika Ozimič, 2. november 2024

 

Zahvaljujem se Vam za Vaša prizadevanja k aktivnosti varuhov spomina.

Spremljamo ob prvih petkih svete maše, ki jih darujejo duhovniki v cerkvi na Tromostovju v Ljubljani.

 

Farani naše župnije  sv. Jerneja v Slovenski Bistrici smo minuli četrtek bili na romanju na avstrijskem Koroškem.

Mašo smo imeli v cerkvi sv. Petra in Pavla v Celovcu, kjer je bil  blaženi škof A. M. Slomšek posvečen v škofa.

Ogledali smo si knežji kamen na Gosposvetskem polju, kjer so ustoličevali v slovenskem jeziku karantanske kneze.

Obiskali smo sedež celovške Mohorjeve družbe.

Peljali smo se ob Vrbskem jezeru, kjer se ljudje sprehajajo in uživajo v lepotah narave.

Preživeli smo duhovno bogat državni praznik.

 

V bližini je tudi kraj Vetrinj, kamor so pribežali in nekaj let preživeli naši predniki takoj po končani vojni v maju 1945.

Veliko jih je čakala žalostna usoda, ko so jih lažno vračali v Jugoslavijo, namesto v Italijo.

 

Kot varuhi spomina molimo in prosimo, da država Slovenija uredi vse potrebno za pokop in ureditev grobišč vseh

zamolčanih žrtev med in po drugi svetovni vojni.

 

V spominu na naše pokojne brate in sestre,

Vas lepo pozdravljam in želim vse dobro še naprej.

 

 

 

Marija Globokar, 1. november 2024  

 

Hvala za lepe, prijazne besede, misli ...

Zvečer bomo združeni v molitvi v frančiškanski cerkvi.

 

 

 

Martina Jurjevec, 1. november 2024

 

Spremljam dogajanja prvih petkov in svetih maš, ki se darujejo za naše mučence in molim, da bi jih končno na spoštljiv in primeren način pokopali … na praznik vseh Svetih je še posebej prilika za to … in danes pri sveti maši sem se posebej spomnila vseh žrtev za našo domovino ... naj bodo naši priprošnjiki se naprej ... čutim, da oni prosijo za nas, saj smo na nek način obvarovani hudega, čeprav okrog nas neprestano krožijo zle stvari ... imam dva otroka in pet vnučkov ... za njih molim in prosim Božjega blagoslova … tudi za vse nas … prav lepo Vas pozdravljam … 

 

 

 

 

 

 

 

Mirjam Kopše, 21. oktober 2024

 

Letos se bom lahko udeležila maše pri Frančiškanih, še prej Rožnovenske poti.

To mi pomeni vsako leto več. Vedno večjo obveznost čutim, da molim. 

Moč skupne molitve je še večja!

V soboto sem bila z Muzejskim društvom Škofja Loka na Kočevskem.

Vrhunsko vodstvo dr. Helene Jaklitsch z neverjetnim pripovedovalcem, 

njenim čilim 84-letnim očetom gospodom Johanesom Hansom Jaklitschem o Kočevarjih. 

Kot bi poslušala o svoji družini.

Bili smo tudi ob Macesnovi gorici - pretresljivo, nimam besed.

... in včeraj poslušala še tebe, Marto Kavčič (poznam jo od rojstva) iz Šentjošta na radiu Ognjišče .......

Vem, verujem, da nam bo skupaj uspelo prav z molitvijo!

 

 

 

Peter Kolenc st., 15. oktober 2024

 

Hvala za vabilo. Vsem romarjem želim blagoslovljeno romanje.

 

 

 

 

Milica Zanjkovič, 15. oktober 2024

 

Hvala vam za vaš trud, Bog vas blagoslovi!
 

 

 

Karl Krajnc, 13. oktober 2024

 

Hvala lepa, bom tudi jaz prižgal eno svečko in zmolil en Očenaš in bom v mislih z Vami.

Lep pozdrav vsem okoli Vas!
 

 

 

Marija Globokar, 12. oktober 2024

 

Na romanju bom v duhu z vami, v molitvi.

Hvala za vaše delo, za organizacijo vseh srečanj, kjer se spominjamo naših pokojnih.

 

 

 

Mirjam Kopše, 3. oktober 2024

 

Otroci na Petričku, dojenčki, dani na sonce v teharskem taborišču, taborišče otrok pri Ptuju, otroci v taborišču nemških ljudi zajetih na vlakih na Lancovem, otroci v Matjaževi jami pri Pevnem, kaj se je dogajalo z majhnimi otroki brez hrane, brez očetov v vaseh pod Ratitovcem … pobite cele družine z nosečnicami, otroci vred ... celotnih zgodb odpeljanih kočevarskih družin, otrok niti ne poznamo ... in vse sirote brez mam, očetov, ki so bili pobiti, odpeljani v povojna taborišča, kasneje na kazensko delo, Goli otok … otroci, ki so bili ukradeni, še dolgo časa v socializmu ... vsega gorja še vedno ne poznamo!

Morda se jih spomnimo letos vsi skupaj na Dan nedolžnih otrok?

 

 

 

Silva Šivec, 29. september 2024

 

HVALA.

Nisem vedela za Horjul, drugače bi prišla. 

Se priporočam za info, če bo še kaj podobnega kje. Hvala.

 

 

 

Almira Štrukelj Zoretič, 29. september 2024

 

Hvala za vse delo in trud, Bog povrni.

 

 

 

Lojze Grojzdek, 23. september 2024

 

Prisrčna hvala za vsa zelo dragocena sporočila. Prebral sem tudi Čušinove pesmi od naših slovenskih biserov,

ki so mučeniško darovali svoja življenja. Te pesmi so izredno bogate. Sprašujem se, od kod Čušinu te ideje ... To je sam božji navdih. Čestitam mu !!!

 

 

 

 

 

Fanika Ozimič, 21. september 2024

 

Hvala za poslano vabilo k sveti maši in počastitev spomina na naše mučence na Teharjih.

Rada se bom udeležila te svete maše dne 6. 10. 2024.

 

 

 

Janez Turinek, 21. september 2024

 

A lahko izvem, zakaj je na Teharjih sveta maša v nedeljo ob 11. uri, da ja noben duhovnik ne more priti poleg?

Lani sem bil prvič, ker sem bil v bolniški, drugače pa je nemogoče!!!

Hvala za odgovor.

 

 

Lojze Grojzdek, 9. september 2024

 

Hvala za to izredno slavnostno sporočilo ob spominu na Božjega služabnika Srečka Hutha,

kar sploh nisem podrobno poznal. Pri sveti maši je bil tudi moj prijatelj Roman in mi je ves

navdušen povedal, kako lepo, ljubeznivo je bilo, sploh uvodne besede in vsekakor

Čušinova izredna izpovedna pesem, ki jo je prebral Jože.

Naj vsem Bog obilno poplača in prižge LUČ v srcih tistih, ki še vedno 

tavajo v sovražni temi. Velik Boglonaj in prisrčen pozdrav.

Mogoče sta kaj prelistala Demokracijo št. 35 ... je en lušen intervju ...

 

 

Lojze Grojzdek, 6. sept. 2024

 

Zvest varuh spomina Lojze Grojzdek v reviji Demokracija

 

 

 

 

 

 

 

Bogdana Počivavšek, 26. avgust 2024

 

Sinoči sem v postelji še enkrat poslušala ponovitev pričevanja in verjetno o tem razmišljala, da sem se potem ponoči zbudila iz morastih sanj. A saj bi morala mora tlačiti ves narod, ker smo potomci ali enih ali drugih. 

 

Pred dvanajstimi leti sem pri predmetu Zgodovina Cerkve na KPŠ izbrala Taborišče Teharje za seminarsko nalogo, saj sem mladost preživela v župniji Teharje. Od mojega šolanja je preteklo že veliko časa, tako da moja naloga ne ustreza pravilom za seminarsko nalogo, a je zanimiva za branje. Prilagam jo v priponki, če vas zanima. Ko sem lani odprla datoteko, sem videla, da bi jo mogoče danes drugače zastavila, a ohranjam jo v prvotni različici. Takrat sem bila ponosna nanjo in nase. 

Mir in dobro!  

 

 

Anika Krefl, 26. avgust 2024

 

Tudi jaz se zahvaljujem Ognjišču in gospodu Bartolju, da so omogočili poslušanje tako edinstvenega in za naš narod tako pomembnega intervjuja. Vsebina me je globoko, globoko pretresla, pa tudi solze vmes so kar same od sebe prišle in se mi je postavljalo vprašanje: Kako more nekdo uživati ob tem, ko drugemu povzroča bolečino in trpljenje? In drugo vprašanje  je bilo: Le kakšne surovosti so morali nekoč nekdaj tudi sami storilci prenašati, da so jo zdaj bili sposobni tako na veliko sipati okoli. Še najboljši odgovor na to je tisti, ki sta ga podala dr. Zdešar in še pred njim Jezus, ko je na križu rekel: "Saj ne vedo, kaj delajo." Ker če bi vedeli, kaj delajo, tega prav gotovo ne bi delali. Tako pa niso vedeli, ker so bili zavedeni in "napumpani" s sovraštvom. Bili so sužnji ideologije in sovraštva, to dvoje skupaj je pa strupena zmes, ki  povzroča samo gorje. A gospod Zdešar jim je že tedaj bil sposoben odpuščati in verjetno je Božja roka ravno zato prav njega obvarovala in rešila, da bi pričeval o stvareh, ki se niti med ljudmi, kaj šele znotraj enega naroda, nikoli ne bi smele zgoditi. Pričevanje dr. Zdešarja nam je v svarilo in opomin, da se kaj takega med nami ne bi nikoli več ponovilo. A zato je treba to temno stran narodove zgodovine najprej videt, jo priznat, se z njo soočit, jo obžalovat, se zanjo pokesat in škodo, kolikor se le da spoštljivo povrnit. A za storilce in njihove potomce je to zelo težko, saj breme krivde ni lahko. Zato je treba do tega pristopat obzirno in spoštljivo, pa čeprav so bila dejanja grozljiva. 

V spominu mi bodo ostale besede dr. Zdešarja: "Kdor se je osvobodil strahu in sovraštva - je svoboden. Pa je vseeno na kateri strani je bil." In še zaključne besede gospoda Bartolja: "Odpuščanje je temeljna vrednota človeka. Kdor ne odpusti, je še vedno suženj sovraštva."

Zato: odpuščajmo in se trudimo vedno vedeti, kaj delamo.

 

 

 

Draguška Rupnik, 25. avgust 2024

 

Romana, najlepša hvala za link. Shranila sem ga za svoje potomce. Janez je rad poslušal te oddaje, jih komentiral, pripovedoval svoje izkušjne med vojno in po njej. 

Pravim, je poslušal. V noči 3. 8. je odšel k angelčkom. Poklical me je, menim, da je to že bila njegova duša, da naj mu namažem peto, ker ga peče. Medtem, ko sem ga negovala, pokrila, božala, je zaprl oči in izdihnil. Bogu hvala za to lepo izkušnjo in to, da sem mu izpolnila željo. "Nikoli te ne bom dala v bolnišnico, vedno boš pri meni doma, če bom le živa in zdrava." 

 

Sem včeraj poslušala, bila pozorno ob pripovedovanju. Spomin in pripoved sta me odpeljala v moja leta mladosti, ko je k nam v Birčno vas (šola, kjer je mama bila upraviteljica do upokojitve) hodil na obisk stric Jernej Lilija iz Celja. To je bil brat atovega očeta Alojzija Lilija. Pogosto je bil v bolnišnici v Topolšici, od tam ga je ata vzel k sebi domov, da je bil v vaškem mirnem okolju pri nas. Nikoli, res nikoli nisem izvedela, zakaj je bil tako hudo bolan, razvalina. Šele sedaj, ko poslušam, kaj se je dogajalo v Teharjah, ipd, se mi odkrivajo ozadja njegovih muk in težav. Bila sem zelo navezana nanj. Spominjal me je na dedka, predvsem po govoru.

 

Povedala bom zanimivo resnično zgodbo. Stric je bil pri nas večkrat po mesec ali dva. V Birčni vasi je z nami bivala tudi mamina nečakinja Zinka iz Predjame. Mama je njeni mami, svoji sestri na smrtni postelji obljubila, da bo Zinko spravila do kruha. L. 1943 (julija je bila rojena Z.) je mama prišla iz konfinacije v Firencah. Italijani so jo konfinirali nekaj let. 8. 9.1943 je mama prišla domov in čez nekaj dni je sestra umrla. Dokler se jaz nisem rodila, 1946, je mama imela Zinko doma, zanjo so skrbele še druge sestre - tete. Potem, ko sem se rodila jaz, sta mama in ata hotela posvojiti Zinko, pa oče ni dovolil. Je pa mama prepustila Zinko drugi sestri, v Predjami, ki je bila brez otrok. Moja mama je skozi vsa šolske leta hodila na sestanke, skrbela za njeno šolanje, oblačila, ... No, in ko je končala osnovno šolo, jo je pripeljala v Birčno vas, kjer smo mi živeli. Hodila je v kuharsko - gostinsko šolo v Novem mestu. In tja je prihajal stric iz Celja. Obadva sta govorila vsak svoj dialekt in se nista razumela, vmes sem pogosto sedela jaz in bila za prevajalko v pogovoru med Notranjko in Savinjčanom. Jaz sem bil "paketek", ki se je s staršem selil iz mesta v mesto, iz šole v šolo po Sloveniji. Po vojni je namreč zelo primanjkovalo pravih učiteljev in njiju so pošiljali tja, kjer so ju rabili.

Bilo je to, ko sem imela od 11 do 14 let, morda še kaj več. Kasneje je stric toliko onemogel, da ni več prihajal k nam. Zinka je še živa in živi v Postojni. Spomni se teh naših pogovorov. Žal tudi ona nič ne ve o stričevi kalvariji. To je bila nekoč tabu tema. Po kapljicah sem nekaj okruškov izbrskala od sorodnikov, njegovih potomcev, ki živijo na Lavi, pri Celju.

Uporabila sem čas, ko čakam, da grem k maši v stolnico. Mimogrede, Janeza sta pokopala naš župnik Primož Krečič in dolgoletni prijatelj, voditelj naše družinske skupine župnik v Sovodnjah sedaj, Renato Podbersič, st. Hvaležna Njemu in njima, da sta bila pri obredu. Pokopan je na pokopališču v Škocjanu (koprsko pokopališče).

Mir in dobro.

 

Mojca Kastelic, 24. avgust 2024

Se strinjam. Resnično izjemno pričevanje dr. Zdešarja. Bogu in pričevalcu in tudi Vam hvala.

 

Bogdana Počivavšek, 24. avgust 2024

Sem poslušala dr. Zdešarja, čistila čebulo in podoživljala srečanje z njim, ko sem pripravljala nalogo za KPŠ o taborišču Teharje.
Večkrat bi morali oddajo ponoviti. Hvala Bogu se vseeno počasi peljejo stvari v pravo smer, vedno več je slovesnosti, ki spominjajo na zločine, ki niso obsojeni in tudi javnih pozivov, da se problemi rešijo.

 

Jožica Korez, 24. avgust 2024

Se res lepo zahvaljujem za poslano, saj sem zamudila pričevanje dr. Zdešarja na
radiu Ognjišče. Sicer bi lahko poslušala v podkastu, a je tole enostavneje.
Hvala za vsa vaše prizadevanja, NE ODNEHAJTE!

 

Jože Bartolj, 23. avgust 2024

Ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov bomo na Radiu Ognjišče iz arhiva predvajali oddajo Naš gost, v kateri smo leta 1997 gostili zdaj že pokojnega duhovnika dr. Janeza Zdešarja. Ta je po koncu 2. svetovne vojne preživel taborišče Teharje in od tam uspel pobegniti. Svoja doživetja je popisal v knjigi Spomini na težke dni. Njegova knjiga in pričevanje nas tudi danes opominjata, da je bil poleg fašizma in nacizma za Slovence prav tako zločinski tudi komunizem.
Neposredna spodbuda za ponovitev omenjene oddaje je prišla po spominski slovesnosti pred Dnevom žrtev komunističnega nasilja, ko je bil 16. marca letos odlomek iz pričevanja dr. Janeza Zdešarja javno predvajan na Trgu republike. Več ljudi je želelo slišati integralno pričevanje, ki do zdaj ni bilo javno dostopno, saj naš audio arhiv hrani posnetke šele od leta 2005 naprej. Njihovi prošnji bomo zdaj ustregli in pričevanju dodali še nekaj spremnih podatkov in tudi uvod dr. Jožeta Dežmana iz oddaje Moja zgodba.

Predvajanje: sobota 24. 8. ob 17h, ponovitev v nedeljo 25. 8. ob 22h.

 

Anika Krefl, 23. avgust 2024

Hvala za posredovano. Z g. Gorjupom sta naredila zelo dober intervju in ti si posredovala pomembna sporočila, med katerimi se mi zdi najbolj pomembno to, da je treba sprejeti vso zgodovino našega življenja (bodisi posameznikovega ali narodovega) in še najbolj tisto, ki jo zaradi bolečega spomina odrivamo in  potiskamo v nezavedno.  Saj je sprejetje "kazni spomina" in z njim obžalovanje in kesanje  predpogoj, da se slabo ne ponovi in da se v novih rodovih ponovno ne obudi.
Soočenje in sprejetje težkih spominov nam prav gotovo olajša molitev, ki si jo tudi omenila. Kakor jo v svoji pesnitvi  izpostavi  tudi g. Rant, ki  je v svojo pesniško stvaritev Huda jama - Barbarin rov  prelil ves pasijon slovenskega naroda in bi ta njegov zapis pasijona skorajda lahko prebirali tudi za Veliko noč. S to razliko, da Slovenci kot narod še zmeraj nismo prišli do Velike noči, saj trupel pasijona še vedno nismo uspeli spoštljivo pokopati. 
Zato hvala poetu Andreju Rantu, tebi in vsem, ki trkate na vest ljudstva in ste "buditelji novih, srečnih dni!"
  

Karl Krajnc iz Švice, 23. avgust 2024

Tudi jaz Vas lepo pozdravljam, sem direkt poslušal radio Ognjišče.  
  

Branko Cvelbar, 23. avgust 2024

Bogu hvala za pričevanje, delovanje in vzpodbude, ob katerih še kamni zadehtijo ...

 

Mirjam Kopše, 23. avgust 2024

Iz srca hvala za vse delo za vse nas, žive in pokojne!

 

Fani Ozimič, 23. avgust 2024

Želim dobro jutro in hvala za poslano pošto. Na Radiju Ognjišče sem že poslušala prispevek in se zanj lepo zahvaljujem. Druge dogodke ob počastitvi spomina na žrtve totalitarnih režimov bom spremljala po Radiju Ognjišče. Vsem, ki sodelujete pri tej počastitvi spomina, se iz srca zahvaljujemo.

 

 

Lojze Čemažar, 11. avgust 2024

 

Janez Juhant, 3. avgust 2024

Hvala za pripravo in sporočilo. Želim blagoslova!

 

Silva Šivec, 3. avgust 2024

Najlepša hvala. Tudi Katka se zahvaljuje. In res upam da bodo Čušinove pesmi izšle v knjižni obliki. Hvala, hvala za ves trud. Blagoslovljen jutrišnji Gospodov in naš dan.

 

Alenka Felc, 3. avgust 2024

Hvala za gostoljubnost, prijaznost, požrtvovalnost, dobroto. Prijazen pozdrav

 

Peter Zidar. 3. avgust 2024

Velika hvala za vso organizacijo in gostoljubje (pecivo je enkratno). Srčna hvala za vse! Mir in dobro!

 

s. Snežna Večko, 3. avgust 2024

Hvala za včerajšnje čudovito slavje v spomin p. Placidu! Seveda hvala duhovnikom, ki ste darovali sveto mašo, za bogato pridigo, za sporočilno močno pesem Gregorja Čušina, za druženje v avli – res blagoslovljena zamisel za te svete maše.

 

Majda Žužek, 1. avgust 2024

Hvala za obvestilo. Bom skupaj z vami in našimi mučenci v molitvi in prenosu. Mir in dobro!  

 

Zorka Lavrenčič, 31. julij 2024

Hvala za vsa obvestila. Lep poletni pozdrav!

 

Anika Krefl, 30. julij 2024

Najlepša hvala in naj tako lepo uspe, kot so vse do sedaj!

 

Karl Krajnc, 28. julij 2024

Hvala za pošto, neverjetno, kaj se je vse dogajalo v Sloveniji! Neverjetno je še dandanes, toliko je Slovencev, ki zagovarjajo te zločine! Za razjokat!
Lep pozdrav iz CH
 

 

Franc Klopčič, 20. julij 2024

Najprej se Vam zahvaljujem za plemenito idejo in realizacijo pobude, čeprav imam kar nekaj pripomb na delovanje spletne strani Vseposvojitev. Želel sem preveriti, če sta moja dva strica, Janez Klopčič, rojen 08. 02. 1924 in Ciril Klopčič, rojen 07. 7. 1920, že posvojena. Za Cirila je razvidno, da je že posvojen. Predvidevam, da tudi stric Janez, čeprav Sistory vrže več soimenjakov.

Želel sem preveriti tudi svojega posvojenca Karla Peleja iz Vrhpolja pri Moravčah. To je bil svak moje tete Marije Pele, roj. Klopčič, ki je gospodarila na majhnem delu Margusove domačije do leta 1981. Njega sem posvojil takoj na začetku, saj sem predivideval, da ga ne bo nihče. Bil je samski in njegovi bližnji sorodniki so že vsi pokojni; od daljnih pa tega nisem pričakoval, čeravno so izkoristili zakon o denacionalizaciji. Njegovo izginotje je povezano neposredno s koncem vojne, ko se je po zagotovilu sovaščana, da je razpisana amnestija, prijavil v Lukovici. Povedali so mu, da se nima kaj prijavljati, saj je za njim razpisana tiralica. Takoj je sledil hiter postopek in nato mučenje: privezali so ga za konja, ki ga je jahal partizan in je moral teči, dokler je mogel, in vpiti: "Jaz sem izdajalec Slovenskega naroda." Ko ni mogel več teči, ga je konj vlekel. Kdaj je umrl, ali za posledicami tega mučenja ali v Kočevskem Rogu ali čez leta v zaprtem območju na Kočevskem, se ne ve.

Moj stric Janez Klopčič iz Vrhpolja pri Moravčah (po domače Uštinc) je bil rojen 08. 02. 1924, umorjen na Turjaku 20. 9. 1943 in pokopan v skupnem grobu žrtev iz Turjaka na pokopališču v Škocjanu pri Turjaku. Leta 1943 je maturiral in je bil vpisan v Bogoslovno semenišče v Ljubljani. Razlog, zakaj se je znašel na Turjaku v tistem usodnem času je v tem, da se po maturi ni mogel vrniti domov zaradi nemško-italijanske meje, zato se je umaknil k teti v Praproče pri Grosupljem in od tam je šel na Turjak, ker je bil tam tudi kaplan iz Moravč kot domobranski kurat, če se ne motim, s priimkom Prašnikar.

Stric Ciril Klopčič je bil mobiliziran v nemško vojsko (1943) skupaj s svojim bratom Valentinom Klopčičem (1922). Valentin je bil poslan na rusko fronto in se je pozno jeseni 1945 vrnil iz ruskega ujetništva; njegov brat Ciril pa je bil poslan na zahodno fronto v Francijo, a se ni vrnil. Domači so domnevali, da je padel na fronti, a kakšno leto po končani vojni ga je prišel obiskat sovojak iz nemške vojske. Ta je povedal, da sta poleti 1945 skupaj prišla do Ljubljane. Tako sklepamo, da je stric Ciril postal žrtev terenca, ki ga je prestregel na poti iz Ljubljane do doma.